Bruselj, 22. januar 2025 – Evropski parlament bo sodišče EU zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor Mercosur med EU-jem in južnoameriškim trgovinskim blokom v skladu s pogodbami Unije. Takšno resolucijo je včeraj, 21. januarja, na plenarnem zasedanju podprlo 334 poslank in poslancev, proti je glasovalo 324, 11 poslank in poslancev jih je bilo vzdržanih. Evropska komisija je po tej odločitvi sporočila, da “močno obžaluje” odločitev evropskih poslancev.

Po tej odločitvi, da je trgovinski dogovor Mercosur s tem začasno blokiran pa se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za Evropsko komisijo in ali je to morda tudi potrditev, da je poziv evropskih kmetov Evropski komisiji in vladam članic EU upravičen.

Dejstvo! Res je, da ima odločitev Evropskega parlamenta, da Sodišče EU zaprosi za mnenje o skladnosti trgovinskega sporazuma EU–Mercosur s pogodbami EU, predvsem pravno-politične posledice, ne pa neposrednih pravnih sankcij za Evropsko komisijo. Pomen pa je kljub temu precejšen.

Kaj to pomeni za Evropsko komisijo? – Upočasnitev ali zamrznitev postopka – Čeprav mnenje Sodišča EU (t. i. mnenje po členu 218(11) PDEU) še ni sodba, ima zelo močno težo, in sicer dokler mnenje ni izdano se ratifikacija sporazuma praviloma ustavi.

Če bi Sodišče ugotovilo neskladnost s pogodbami, sporazuma v obstoječi obliki ni mogoče skleniti – Komisija bi ga morala istega spremeniti, razdeliti na več delov (npr. trgovinski in politični del) ali pa celo opustiti. Torej včerajšnja odločitev Evropskega parlamenta za Komisijo pomeni, da ima resen institucionalni zastoj in to pri enem njenih ključnih trgovinskih projektov.

Institucionalni udarec in politično sporočilo – Ko Parlament poseže po Sodišču, to tudi pomeni, da ne zaupa pravni presoji Komisije, da Komisiji ni uspela politično prepričati zakonodajalca in da obstaja dvom ali Komisija ni preširoko razlagala svojih pristojnosti (npr. ali gre res za sporazum, ki ne zahteva ratifikacije v vseh državah članicah).

Izjava Komisije, da odločitev »močno obžaluje« pa kaže predvsem na frustracijo zaradi izgube nadzora nad procesom in skrb, da bi lahko takšen pristop Evropskega parlamenta nastal precedens, da bi ta pogosteje uporabljal Sodišče kot vzvod proti Komisiji.

Ali je to potrditev, da so bili pozivi evropskih kmetov upravičeni? Kratek odgovor – posredno – da, politično pa vsekakor. Ob tem pa velja vedeti, da ne gre neposredno za kmetijstvo, ampak za pravni okvir …

Namreč, parlament ne preverja, ali je sporazum »dober ali slab za kmete«, temveč ali je skladen s pogodbami EU (npr. glede skupne kmetijske politike,varstva okolja, podnebnih zavez in pristojnosti institucij. Toda ravno kmetijstvo, okolje in standardi so osrednji razlogi za pravni dvom.

In še to! – Pri sporazumu EU–Mercosur se v razpravah Evropskega parlamenta, pravnikov in držav članic ponavlja več konkretnih členov Pogodb EU, pri katerih obstaja dvom o skladnosti. Ne gre za en sam “problematičen člen”, temveč za skupek pravnih vprašanj, ki se med seboj prepletajo.

Zaključek dejstev!

Za Evropsko komisijo je to resen politični in pravni zaplet, ki lahko ogrozi celoten sporazum EU–Mercosur.

Za evropske kmete pa to ni pravna zmaga, je pa jasna politična potrditev, da njihovi pomisleki niso neutemeljeni in da obstaja institucionalni dvom o smeri, ki jo je ubrala Komisija.

Dejstvo je, da je Evropski parlament, s tem, da je trgovinski dogovor Mercosur »poslal« na sodišče EU zagotovo šokiral Evropsko komisijo./Objavo pripravil J. Temlin/