Dunaj lani zabeležil 20 milijonov nočitev; Slovenija kot celota 17,8 milijona

Dunaj/Ljubljana, 29. januar 2026 – Dunajski turistični sektor zagotavlja ne le trajnostno rast turističnega gospodarstva, temveč uživa tudi široko javno podporo. Dunaj je po vsem svetu znan po svoji kakovosti življenja, kulturni raznolikosti in svetovljanstvu ter ohranja svoj položaj ene vodilnih kongresnih in diplomatskih lokacij z mednarodnim pomenom.

Kot sporočajo iz mesta Dunaj je ta 20 milijoni nočitev nov standard in dokazal svoj pomen kot evropska turistična metropola povzema stanje njihovih dosežkov Barbara Novak, predsednica turistične organizacije Dunaj in mestna svetnica za gospodarstvo.

Dunaj naj bi po zdaj zaznanih podatkih zabeležil 8.573.000 prihodov, kar predstavlja 5-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024, ter 20.065.000 nočitev, kar je 6-odstotno povečanje.

Pri prihodkih od nastanitve se pričakuje tudi nov rekord.  Doslej so analizirali prihodke za mesece od januarja do novembra – ti kažejo 4-odstotno povečanje na 1.254.168.000 evrov, pri čemur je mesec november prispeval 131 milijonov evrov oziroma 10-odstotno povečanje.

»Zelo verjetno bomo leta 2025 presegli prejšnji rekord v višini 1,4 milijarde evrov iz leta 2024. Iskreno se zahvaljujem podjetnikom v našem turističnem gospodarstvu in njihovim zaposlenim – omogočili so ta uspeh kljub številnim izzivom!« je poudarila Barbara Novak, predsednica turistične organizacije Dunaj in mestna svetnica za gospodarstvo. Ob tem so še sporočili, da bodo dokončni prihodki od nastanitev za december 2025 znani februarja – 2026.

Morda je vredno za naše turistične delavce izpostaviti še to:

Avstrijske železnice (ÖBB) so s  povezavo Koralm optimizirale mestne povezave – »Dunaj je eno najbolje povezanih mest v Evropi z železnico, kar mu daje ključno lokacijsko prednost v turizmu. Približno 30 odstotkov obiskovalcev Dunaja prispe z vlakom – kar je najvišja številka v Evropi,« poudarja Othmar Frühauf, član upravnega odbora ÖBB Passenger Transport.

»Novo odprta železnica Koralm še krepi položaj Dunaja: med Gradcem in Dunajem je na voljo neprekinjena polurna linija, časi potovanja s Koroške pa so se znatno skrajšali. Dunaj in Celovec sta zdaj oddaljena le 3 ure in 10 minut. Železnica Koralm izboljšuje tudi povezave s pomembnimi mednarodnimi izvornimi trgi. Z novim voznim redom sta si na primer Dunaj in Italija zdaj bližje: Dunaj je prvič mogoče doseči neposredno iz Trsta v samo 6 urah in 38 minutah (namesto 9 ur in 18), iz Benetk pa v približno 7 urah in 10 minutah.«

Dunaj bo prizorišče največjega glasbenega šova na svetu –  Glede na analizo sprejemanja turizma, ki jo je izvedla turistična organizacija Dunaj, približno dve tretjini Dunajskih prebivalcev (65 %) pozitivno ocenjuje tekmovanje za pesem Evrovizije v mestu. Priprave so že v polnem teku: turistična organizacija Dunaj pripravlja brezplačen program “Vienna OffStage” za približno 2500 delegatov in akreditiranih predstavnikov medijev. Dunajska podjetja in kulturne ustanove lahko svoje predloge oddajo do 31. januarja 2026 na https://b2b.wien.info/eurovision , kjer lahko najdejo tudi vse informacije, ki jih potrebujejo za dunajsko industrijo. Oboževalci lahko na https://eurovision.wien.info najdejo stalno posodobljene informacije o Evroviziji v petih jezikih. Od aprila bo aplikacija za destinacije ivie postala uradna aplikacija mesta gostitelja 70. tekmovanja za pesem Evrovizije – vključno z vodniki po mestih za Evrovizijo, informacijami o conah za oboževalce in interaktivnim lovom na zaklad Evrovizije z žrebanjem nagrad. Po mega dogodku bo Dunajska turistična organizacija v sodelovanju z Avstrijskim inštitutom za ekonomske raziskave (WIFO) analizirala vpliv ESC na gospodarsko aktivnost in vedenje obiskovalcev.

In zakaj prav ta dva dodatka? Zato, ker sta lahko osnova za razmislek kako do čim večjega učinka na področju turizma. Primerjava statističnih podatkov pa govori sama zase.

Takšni pa so bili turistični dosežki Slovenije v letu 2025 v primerjavi z letom 2024:

 Države  
I–XII 2025 I–XII 2025I–XII 2025 I–XII 2025
delež/shareI–XII 2024deležI–XII 2024
    
      
Skupaj6.993.930100,00%106,2417.843.311100,00%105,88
Domači1.522.71321,77%99,544.484.51925,13%99,65
Tuji5.471.21778,23%108,2713.358.79274,87%108,14
od tega      
iz Avstrije448.5388,20%106,731.073.7648,04%105,66
iz Belgije127.8552,34%99,97360.7952,70%100,06
iz Bolgarije45.6520,83%110,2675.9110,57%107,20
iz Bosne in Hercegovine80.5671,47%108,96182.0871,36%104,14
s Cipra4.5440,08%167,0611.8880,09%152,94
iz Češke republike268.5744,91%112,26771.6625,78%112,79
iz Črne gore16.6490,30%117,5941.5020,31%115,11
iz Danske39.5660,72%109,55111.4230,83%107,48
iz Estonije8.3450,15%129,0420.3700,15%125,30
iz Finske25.1750,46%106,8665.8710,49%108,96
iz Francije235.5884,31%108,29563.9684,22%109,08
iz Grčije25.0700,46%134,8959.7140,45%128,33
iz Hrvaške371.1476,78%110,88777.0685,82%110,92
iz Irske29.8720,55%111,3777.8550,58%111,85
z Islandije2.0430,04%91,906.3680,05%87,76
iz Italije566.50310,35%108,361.186.4328,88%108,10
iz Latvije13.1380,24%137,1831.4360,24%135,05
iz Litve14.2520,26%118,9931.1650,23%122,52
iz Luksemburga6.3290,12%108,7315.5780,12%119,59
iz Madžarske271.9454,97%112,37690.9055,17%110,96
iz Severne Makedonije28.0240,51%107,2969.8300,52%101,58
z Malte8.5180,16%90,8428.4940,21%87,15
iz Nemčije743.42813,59%102,862.037.27615,25%103,67
iz Nizozemske229.1824,19%108,77735.2255,50%111,69
iz Norveške15.1850,28%114,1936.4580,27%108,13
iz Poljske234.1804,28%114,50569.1794,26%116,38
iz Portugalske17.8680,33%108,1248.8980,37%98,40
iz Romunije87.7721,60%108,10163.1161,22%107,88
iz Ruske federacije24.0330,44%104,4268.4640,51%100,04
iz Slovaške99.6751,82%107,85266.5872,00%107,67
iz Srbije165.5443,03%104,35397.3382,97%98,93
iz Španije114.4322,09%113,73277.5312,08%115,26
iz Švedske40.7210,74%113,9190.8570,68%118,24
iz Švice97.0291,77%104,81209.6451,57%106,31
iz Turčije25.0490,46%96,3663.0590,47%101,38
iz Ukrajine60.8241,11%108,14162.0421,21%102,45
iz Združenega kraljestva188.2573,44%112,78496.1773,71%113,89
iz drugih evropskih držav29.7430,54%102,3365.8930,49%103,70
iz Južne Afrike5.1270,09%119,7611.7250,09%122,60
iz drugih afriških držav10.7770,20%111,7036.2900,27%111,29
iz Avstralije64.2501,17%115,76135.5951,02%114,96
z Nove Zelandije10.7580,20%106,7521.5350,16%107,34
iz drugih držav Oceanije4670,01%140,241.1830,01%138,04
iz Izraela29.3020,54%111,2290.2670,68%107,56
iz Japonske15.1730,28%115,3327.7870,21%111,47
iz Kitajske59.3361,08%101,4898.6140,74%101,50
iz Koreje (Republika)45.3570,83%80,7358.2090,44%83,51
iz drugih azijskih držav125.5742,30%109,20278.9172,09%107,04
iz Brazilije17.9110,33%112,3439.4450,30%112,18
iz drugih držav J. in Sr. Amerike31.2890,57%121,0771.0720,53%119,30
iz Kanade43.7500,80%117,1197.4950,73%118,08
iz Združenih držav201.3163,68%110,74448.7893,36%111,10
iz drugih držav S. Amerike   0  
Vir: Statistični urad Republike Slovenije; izračun indeksov: STO
Metodološko pojasnilo

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.