Slovenija, 31. januar 2026 – 31. januar vsako leto obeležujemo kot Svetovni dan brez cigarete (včasih imenovan tudi Dan brez cigarete ali Svetovni dan boja proti kajenju). Namen dneva je spodbujanje opuščanja kajenja in ozaveščanje o škodljivih učinkih tobaka ter drugih nikotinskih izdelkov. Gre za dan, ko posamezniki in skupnosti razmislijo o tveganjih in naredijo korak proti življenju brez tobaka.
To ni le simboličen dan, ampak tudi priložnost za podporo in akcije, kot so svetovanje, programi opuščanja kajenja ter širjenje informacij o škodljivosti tobaka.
Kajenje je namreč eden najpomembnejših preprečljivih dejavnikov bolezni in prezgodnjih smrti po svetu.
Globalna slika kajenja – Na svetu naj bi bilo po javno dostopnih podatkih okoli 1,25–1,3 milijarde odraslih uporabnikov tobaka (2022–2024 podatki). Ob tem pa ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da kajenje vsako leto povzroči več kot 7 milijonov smrti zaradi bolezni, povezanih s tobakom, vključno z izpostavljenostjo drugemu dimu.
In kar je tudi podobno je to, da približno 80 % vseh kadilcev živi v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki.
Podatki iz različnih analiz (npr. OECD, WHO, statistični pregledi po državah) kažejo, da so v nekaterih državah stopnje kajenja še posebej visoke. Regija z najvišjo uporabo tobaka na svetu je področje Jugovzhodne Azije.
No, tudi v Evropski uniji bi moral biti Svetovni dan brez cigarete osnova za resni razmislek. Posebej to velja Bolgarijo, Grčijo in tudi Hrvaško, ki države z največ kajenja (okoli 35–37 % odraslih). Kot smo ob iskanju podatku ugotovili pa ima jo v EU najnižjo stopnjo Švedska ( okoli 8 %), Nizozemska (okoli 11 %) in Danska ( okoli14 %).
Svetovni dan brez cigarete (31. januar – pa ne samo ta dan) je priložnost, da se spomnimo, kako globoko je kajenje še vedno zakoreninjeno po svetu, in da se velja osredotočati, da se z rednim obveščanjem javnosti o škodljivosti kanjenja poskušalo to zdravju škodljivo navado čim bolj zmanšati. Čeprav se globalno kajenje zmanjšuje, velike razlike med državami ostajajo, zlasti med moškimi in v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Ta podatek pa tudi veliko pove.
Iz NIJZ – Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov pa sporočajo: »Opustitev uporabe teh izdelkov je pomembna v vseh starostnih obdobjih, saj pomembno prispeva k ohranjanju in izboljšanju zdravstvenega stanja. V Sloveniji so za vse, ki želijo prenehati z uporabo tobačnih in nikotinskih izdelkov, brezplačno na voljo številni programi za opuščanje, dodatno podporo pa lahko nudijo tudi preverjene medikamentozne oblike pomoči. Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da po elektronskih cigaretah, ogrevanih tobačnih izdelkih, nikotinskih vrečkah in brezdimnih tobačnih izdelkih najpogosteje posegajo mladostniki in mladi odrasli. Ker so možgani v obdobju mladostništva še v fazi razvoja, se nikotinska zasvojenost razvije hitreje in močneje. Uporaba nikotina lahko pri mladostnikih povzroči trajne škodljive posledice na razvoj možganov. Zato je zelo pomembno, da mladi ne pričnejo z uporabo tobačnih in nikotinskih izdelkov. Z namenom ozaveščanja o tveganjih uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov, preventivnih pristopih ter možnostih pomoči pri zasvojenosti med mladimi Nacionalni inštitut za javno zdravje redno izvaja spletna predavanja in druge aktivnosti, namenjene šolskim delavcem in staršem«. Ob tem so dodali povezavo – TO POVEZAVO – na kateri predstavijo 31. januar – Dan brez cigarete. /Objavo pripravil: J. Temlin, ki ne kadi/