Slovenija, 3. februar 2026 – Zanimivo in hkrati poučno bi bilo pregledati, koliko prebivalcev današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije je – predvsem iz ekonomskih razlogov – migriralo v druge evropske države. Takšen pregled bi bil pomemben zato, ker bi jasno pokazal, da prebivalstva teh držav, nekdanjih republik Jugoslavije, v tej državi niso videla svoje prihodnosti.

To postavlja pod vprašaj danes pogosto romantizirano predstavo o Jugoslaviji kot skupni domovini t. i. jugoslovanskih narodov. Ta pojem je predvsem politična skovanka, ki nima resne zgodovinske podlage v dejanski identiteti teh narodov, ki so imeli lastno zgodovino, interese in razvojne poti že dolgo pred nastankom Jugoslavije.

Pomembno je poudariti še nekaj: tudi po osamosvojitvi teh držav se migracije niso ustavile, temveč se nadaljujejo. To kaže, da odnos prebivalcev do lastnih držav ni tako brezpogojno pozitiven in navezan, kot se pogosto predstavlja v javnem diskurzu. Izjema so trenutki, ko gre za šport, simbolne uspehe ali druge priložnostne skupne interese, kjer se patriotizem pokaže zelo glasno – a pogosto kratkotrajno.

Torej, ko slišimo o »lepih časih« Jugoslavije, pogosto pozabljamo eno stvar: tudi takrat so ljudje odhajali za kruhom v Evropo. Danes se vzorec ponavlja. Le da zdaj odhajajo najbolj sposobni – mladi, izobraženi, strokovnjaki. Če ostanemo samo v Sloveniji,  lahko zatrdimo, da ima naša država vse: sposobne ljudi, znanje, geografsko lego. A potencial ostaja neizkoriščen, ker politika ne deluje.

Glavni migracijski tokovi iz nekdanje Jugoslavije

Država	Kam	Profil migrantov	Zakaj odhajajo
Jugoslavija (1960–1990)	Nemčija, Avstrija, Švica	Delavci vseh vrst	Nizke plače, omejene možnosti
Slovenija (2004–danes)	Avstrija, Nemčija, Švica, Nizozemska	Mladi, strokovnjaki	Karierne omejitve, neučinkovit sistem
Hrvaška (2013–danes)	Nemčija, Avstrija, Irska	Mladi, zdravstveni kader	Boljši pogoji, socialna varnost
Bosna in Hercegovina	Nemčija, Avstrija, Slovenija	Tehnični in zdravstveni kader	Dolgotrajna gospodarska nestabilnost
Srbija	Nemčija, Švica, Avstrija	Zdravniki, IT-strokovnjaki	Beg možganov, pomanjkanje perspektive

Posebno Slovenija: gre za odhod mladih zdravnikov, inženirjev, raziskovalcev in IT-strokovnjakov. To so ljudje, v katere država vlaga leta šolanja in javnih sredstev. Ko odidejo, postanejo kapital tujine, ne Slovenije.

Na zgoraj omenjeni osnovi še poziv slovenski politiki, ki  22. marca želi prepričati volivke in volivce, da bi znala upravljati z državo. In sicer:  Slovenija ima znanje, ljudi, geografsko lego in vse razvojne potenciale. Kar ji kronično manjka, je odgovorna in zrela politika. Medtem ko se levi in desni ukvarjajo predvsem sami s sabo, z ideološkimi obračuni in kratkoročnimi interesi, mladi in izobraženi svojo prihodnost gradijo drugje.

In to ni več vprašanje statistike, temveč vprašanje odgovornosti. Država, ki izgublja lasten šolan kader, izgublja svojo prihodnost. In država, ki tega ne prepozna, ali pa to zavestno ignorira, si ne zasluži več izgovorov.

Zato je skrajni čas, da se slovenska politika – ne glede na barvo – končno zbudi. Ne pred volitvami, temveč po njih. Ne z besedami, temveč z dejanji. Kajti,  če se bo nadaljeval odliv perspektive, bo kmalu edina rast v Sloveniji še rast nostalgije – in praznih obljub./Objavo pripravil: J. Temlin/