Slovenija, 7. februar 2026 – Pred praznikom  – 8. februarjem, ki je praznik slovenske kulture od leta 1945, leto pozneje je postal državni praznik, leta 1991 pa še dela prost dan – so pri Statističnem uradu pripravili kratek presek s podatki, ki odražajo kulturna udejstvovanja, in sicer:

Za uvod – Razstave v muzejih in galerijah si je leta 2024 ogledalo 2,8 milijona ljudi, prireditve na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov pa 3,9 milijona. Izšlo je 1.987 naslovov leposlovnih knjig, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije.

Pri leposlovju skoraj vsaka peta izdana knjiga poezija – Predlani je 1.406 založnikov, med njimi 314 samozaložnikov, izdalo 5.271 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 1.987 leposlovnih del. Delež leposlovnih knjig slovenskih avtorjev je bil skoraj 58-odstoten.

Med vsemi leposlovnimi deli je bilo 18,1 % (359) poezije – 12,7 % poezije za odrasle, 5,4 % pa za otroke in mladino. Zanimiva je primerjava z letom 1991. Takrat je izšlo 422 naslovov leposlovja, med njimi 104 naslovi pesniških knjig (95 za odrasle in 9 za otroke in mladino), kar je predstavljalo 24,6-odstotni delež.

Član v knjižnici v povprečju dvajsetkrat – Splošne knjižnice so bile predlani organizirane kot mreža 235 osrednjih in krajevnih knjižnic ter 13 potujočih oz. bibliobusov. Imele so več kot 441.000 vpisanih članov  in naštele okoli 8,7 milijona obiskov, torej jih je vsak član obiskal povprečno dvajsetkrat in si izposodil 47 knjig, brošur oz. serijskih publikacij.

Triintrideset let prej, torej v letu 1991, je bilo med splošnimi knjižnicami 225 krajevnih in 7 potujočih. Član jih je obiskal v povprečju trinajstkrat in si izposodil 28 kosov knjižničnega gradiva.

Razstavo v muzejih in galerijah si je v povprečju ogledalo 2.372 ljudi – Muzeji in galerije so predlani v svojih prostorih pripravili 826 občasnih in 365 stalnih razstav ter dodatno še 67 razstav za virtualni prostor. V muzejskih prostorih so našteli okoli 2,8 milijona obiskovalcev, virtualnih pa nekaj več kot 61.400. Poleg razstav so te ustanove ponudile še približno 38.000 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov), ki se jih je udeležilo več kot 983.000 obiskovalcev.

Pogled v leto 1991 je pokazal, da so muzeji in galerije na ogled postavili 1.380 razstav, ogledalo pa si jih je 1,7 milijona obiskovalcev. Pri tem je treba dodati, da se je metodologija statističnega spremljanja skozi leta nekoliko spreminjala.

Vsak dan v povprečju 70 kulturnih prireditev – Na odrih kulturnih domov, gledališč, oper in glasbenih ustanov so izvedli 25.683 kulturnih dogodkov. Več kot polovica (56 %) jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bili nastopi gostujočih izvajalcev oz. ansamblov. Prireditve v kulturnih ustanovah so pritegnile skupno okoli 3,9 milijona obiskovalcev.

Te ustanove so predlani organizirale 160 festivalov, na katerih se je zvrstilo 4.388 prireditev. Največ festivalov so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo (120), po zvrsteh pa je bilo največ glasbenih in plesnih festivalov (81).

Ustvarjenih 26 celovečernih filmov – Filmska umetnost je bila leta 2024 obogatena za 26 celovečernih filmov ter 74 kratko- in srednjemetražnih. Distributerji so zagotovili predvajanje 41 slovenskih in 363 tujih filmov v kinematografih. Ti so skupno našteli več kot 1,7 milijona gledalcev: slovenske filme si jih je ogledalo 185.193 (posameznega v povprečju 4.517 gledalcev), tuje pa 1.555.461 (povprečno 4.285 gledalcev na film).

Kako pa je bilo leta 1991? Filmski umetniki so ustvarili 4 celovečerne filme, v kinematografih pa si je približno 1,8 milijona obiskovalcev lahko ogledalo 53 distribuiranih filmov.

Med umetniškimi ustvarjalci 83,4 % samozaposlenih – Konec leta 2024 je 16.416 oseb opravljalo enega od dvajsetih poklicev, značilnih za področje kulture. Med njimi je bilo 61,9 % zaposlenih in 38,1 % samozaposlenih. Po posameznih poklicnih skupinah so med slednjimi z velikim deležem izstopali umetniški ustvarjalci (83,4 % samozaposlenih), na drugi strani pa z majhnim deležem bibliotekarji (0,4 % samozaposlenih) in knjižničarji (0,6 % samozaposlenih).

Kaj vse je kultura in kolikšen je njen prispevek h gospodarstvu? – Poglobljeno raziskovanje o strukturi in ekonomskem pomenu celotne kulture in njenih posameznih področij v gospodarstvu na podlagi ključnih makroekonomskih kazalnikov za leto 2022 je pokazalo, da ima tako v ponudbi kot proizvodnji največji delež oglaševanje. Celotna kultura (ta poleg temeljne kulture zajema še oglaševanje, arhitekturo in oblikovanje, izobraževanje na področju kulture in nerazvrščeno) je k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 %; temeljna kultura (vključuje kulturno dediščino, uprizoritveno umetnost, vizualno umetnost, knjige in periodiko ter avdiovizualno dejavnost) pa 1,6 %./LN/Vir za objavi SURS/