Ljubljana, 15. februar 2025 – Po uspešni premieri v avstrijskem Gradcu l. 2023 bo zgodba o hrepenenju, ki je nastala po literarni predlogi Simone Semenič, premierno predstavljena tudi pri nas, in sicer 2. marca (ponovitev 3. marca) na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Za delo, ki preizprašuje ženski vidik mita o Don Juanu, je skladateljica Nina Šenk leta 2022 prejela nagrado natečaja za operno kompozicijo Johann-Joseph-Fux.

Zgodba predstavlja štiri ženske iz različnih okolij, ki so v razmerju z istim moškim. Vsaka od njih ga dojema drugače, ker nanj odslikava svoje sanje, hrepenenja in željo po ljubezni. Pomenljiv operni naslov platno po besedah skladateljice pomeni, »da ženske na moškega projicirajo svoje želje in to, kar od njega potrebujejo. Moški je to platno. Besedilo je nastalo kot nekakšna kontrazgodba Don Juanu – medtem ko Don Juan običajno omreži ženske, se tukaj on umakne iz zgodbe, v ospredju pa so projekcije in hrepenenja žensk«. 

Za nastanek opere je Nino Šenk navdihnila drama Simone Semenič z naslovom Ti si čudež: »Iskala sem besedilo, ki bi sledilo moji pripovedi in moji glasbi. Njen način pisanja, ta fragmentiranost in drugačen pogled na potek zgodbe, so mi bili v velik navdih. To je zelo blizu mojemu načinu komponiranja, zato se najini poetiki odlično ujameta.« 

Delo Nine Šenk in Simone Semenič, umetnic z bogatimi odrskimi izkušnjami, bo za slovensko premiero na odru Linhartove dvorane uprizorjeno v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Cankarjevega doma. Režija je v rokah Yulie Kristoforove, scenografka je Vasilija Fišer, pod dramaturgijo in koreofrafijo pa se podpisuje Ana Pandur.

Delo bodo izvedle Gaja Sorč, Laure-Catherine Beyers, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič ob spremljavi Ansambla Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki ga bo vodil Simon Dvoršak.

Dramaturginja Ana Pandur o novi slovenski uprizoritvi: »Opera platno ni pripoved o ljubezni, temveč zgodba o hrepenenju, ki se prepleta z realnostjo – presek enega samega, hkratnega trenutka bivanja štirih žensk. Skozi štiri protagonistke, ženske različnih starosti, ozadij in preteklosti, ki bi lahko bivale kjerkoli in kadarkoli, se prepletajo spomini, projekcije, želje in hrepenenja, arhitektura čustev, fantazij in strahov ter hkratni vdori realnosti. Do njihovih hrepenenj, sanj, strahov in meja njihovega obstoja dostopamo skozi njihovo izrekanje o odsotnem Don Juanu, ki predstavlja igrišče in polja možnosti, pravzaprav le eno od igrišč, ki bi lahko bilo karkoli drugega – tokrat je pač Don Juan. Tokratna uprizoritev s tem zrcaljenjem mestoma razgalja tudi proces, v katerem se ženske vnaprej določajo skozi imaginarij, ki ga ponuja obljuba Don Juana. Don Juana ni, Don Juanov je obenem nešteto – Don Juana vsaka od protagonistk prilagaja lastni fantaziji in ga aranžira po svojih željah. platno ni metafora za pasivnost, temveč aktivno polje upora, takorekoč manifest pripovedovanja svoje zgodbe s svojimi poudarki, kot protagonistke želijo same.  V svetu, kjer se ženskost zgodovinsko vzpostavlja kot odgovor na vertikalnost ideje moškega, protagonistke platna nasprotno ustvarjajo svoj lastni (fantazijski) svet, v katerem same odločajo o svoji umeščenosti vanj, tudi takrat, ko se v okoliščinah, prežetih z nasiljem, disociativno oddaljijo od realnosti in utelesijo odločitev za vzdržljivost kot upor proti zatiranju. Protagonistke niso žrtve, ki bi jih definiral moški pogled; nasprotno, one s svojo vitalnostjo in fantazijo osmišljajo prazno točko, ob vdoru realnega, nasilja in krutosti pa ustvarjajo prostor, ki gradi vzdržljivost, skupnost in pot naprej. Snujejo svoja lastna polja sivke, navdih, varen prostor – polja sivke, ki predstavljajo odmik od realnega, obenem pa zmorejo tudi nase pogledati z distanco in dobršno mero empatije. Njihova usoda ni vprašanje romantičnega čakanja, temveč gola, surova moč obstoja. Tudi v ritmu tovarne ženske ohranjajo svojo avtonomijo skozi humor, cinizem in neuklonljivo voljo do življenja. Po lastni eksistenci se sprehajajo kot bitja v nenehnem gibanju. Njihova usoda ni vprašanje romantičnega hrepenenja, temveč golo preživetje; borijo se, da bi njihove lastne fantazije postale legitimne in da jim življenje ne bi predčasno odteklo.«

O skladateljici – Nina Šenk je po študiju kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani izobraževanje nadaljevala pri Lotharju Voigtländerju v Dresdnu in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri Matthiasu Pintscherju, kjer je leta 2008 uspešno zaključila magistrski študij. Med nagradami, ki jih je prejela, so evropska nagrada za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic (Koncert za violino in orkester, 2004), Prešernova nagrada in skladateljska nagrada Erste Bank Kompositionspreis 2024, ena najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe.

Njene skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini (BBC Proms, Bienale Newyorške filharmonije, Salzburške slavnostne igre, Young Euro Classic Berlin, Kasselski glasbeni dnevi, Musica Viva München, Frankfurter Positionen, Weimarski pomladni dnevi, Heidelberška pomlad, Festival Takefu (Japonska), Festival Ljubljana idr.) ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli (Kraljevi orkester Concertgebouw, Orkester Bavarskega radia, Nemški simfonični orkester iz Berlina, Filharmonični orkester iz Strasbourga, Newyorška filharmonija, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Maribor, ansambli Intercontemporain, Modern, Klangforum, Musikfabrik, Scharoun, Mosaik, Riot, Concorde, Londonska Sinfonietta, pihalni kvintet Slowind idr.).

In še cene vstopnic: 20, 15* EUR  – * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence /LN/ Vir za objavo CD/press foto CD/