Slovenija, 21. februar 2026 – Ta objava se le posredno nanaša na t. i. petkovo »izpraševalnico« na RTV Slovenija, kjer so politiki željni oblasti morali kot šolarčki odgovarjati na zastavljena jim vprašanja. In ne samo to! Ob koncu so morali en drugemu zastavljati vprašanja, kot se to počne v vrtcih. No, velja dodati, da so se oni »neubogljivi« politiki izognili izpraševalnici, saj so, kot kaže, vedeli, da bodo oni del »TARČE«.

Ko smo po ogledu nastopa v »izpraševalnici« ugotovili, da nismo slišali – zagotovo pa nismo preslišali – razmisleka za državljane, smo se odločili zapisati to, kako mi vidimo stvari.

Tako! Pred vsakimi volitvami poslušamo odgovore na vprašanja, ki pogosto ostajajo v okvirih dnevne politike: kdo je kriv, kdo je komu kaj rekel, kdo bo s kom sodeloval. Redko pa slišimo jasno razpravo o tem, kakšna država želimo biti čez 16 let.

Ker vemo, da se država ne razvija v enem mandatu ampak skozi dosledno, večmandatno strategijo, bi bil že čas, da si kot državljani kar postavimo nekaj temeljnih vprašanj.

1. Gospodarstvo: jasna pravila igre za vsaj 16 let – Podjetja lahko načrtujejo razvoj le, če vedo, kakšno bo davčno, regulativno in razvojno okolje.
Zato bi država morala imeti politike, ki znajo določiti 4-letni operativni okvir (mandatno obdobje),ter imeti vsaj 16-letno razvojno usmeritev, ki se ne menja ob vsaki vladi. Ob tem, cilj ne sme biti nadzor nad gospodarstvom, temveč priprava jasnih in stabilnost pravil. Dejstvo! Brez tega ni dolgoročnih investicij, inovacij in rasti plač.

2. Energetska samozadostnost kot varnostno vprašanje – Energetika ni ideološko vprašanje – je vprašanje suverenosti. Država, ki ni sposobna zagotoviti vsaj približno 80 % lastne energetske oskrbe, je ranljiva: gospodarsko, socialno in tudi politično. Zato mora biti energetska strategija dolgoročna, tehnološko odprta in strokovno vodena.

3. Infrastruktura kot razvojna hrbtenica – Prometni sistem ne sme biti le odziv na trenutne zastoje na naših cestah, da ne govorimo o milo rečeno še neurejenem, (po 34 letih samostojnosti) železniškem prometu. Železniška infrastruktura mora postati razvojna os – ne le strošek, ampak konkurenčna prednost. Če želimo biti povezovalna država v srednji Evropi, mora biti to podprto z načrtom, ki ima: jasne roke, jasne finančne vire in predvsem določene jasne razvojne učinke.

4. Digitalna država kot temelj moderne demokracije – Čas je da spoznamo, da digitalizacija ni zgolj e-uprava. Ne! Gre zato, da je  treba TAKOJ zagotoviti državljanom univerzalni digitalni dostop, varno elektronsko identiteto in možnost po tej poti neposredno komunikacijo med državo in državljanom.

Tak sistem bi zmanjšal birokracijo, povečal transparentnost in omogočil posvetovalne oblike odločanja.

5. Zdravstvo kot javni sistem, ne kot politično bojišče – Zdravstveni sistem končno državljanom mora zagotoviti: preventivo, osnovno zdravstveno oskrbo in dostopno specialistično zdravljenje.

Finančni model mora biti pregleden. Prispevek državljana mora imeti jasno protiuslugo. Cilj ni centralizacija ali privatizacija, temveč učinkovitost in dostopnost. A to imamo? Ne!

6. Visokotehnološki razvoj kot strateška usmeritev – Če želimo višje plače, potrebujemo višjo dodano vrednost, to pomeni: vlaganje v znanje, raziskave, snovanje sodobnih razvojnih centrov, ob tem pa privabljanje visoko usposobljenih kadrov in ne nizko izobražen kader. Dejstvo! Brez tega bomo vedno primerjalno zaostajali.

7. Migracijska politika kot vprašanje integracije – Vsaka država ima pravico določiti, kakšen integracijski model želi, kakšne pogoje za državljanstvo postavlja.

Pri tem pa mora spoštovati! Ustavni red Republike Slovenije, mednarodne zaveze in kar je logično in jasno – človekove pravice. Dejstvo! Razprava o migracijah mora biti racionalna, ne čustvena.

Ključno vprašanje za volivce – Namesto da se sprašujemo, kdo nam je bližje ideološko, bi si morda morali zastaviti druga vprašanja, in sicer:

• katera stranka govori o 16. ali večletni viziji?

• katera ponuja merljive cilje?

• katera zna povedati, kaj bo ukinila, da bo lahko nekaj drugega financirala?

• katera zna priznati omejitve in postavili le realne roke za izvedbo načrtovanega?

Zaključno dejstvo naše »izpraševalnice« v kateri smo odgovarjali mi, čeprav bi morali to storiti oni iz uvodnega dela zapisa, so: država ni projekt ene vlade, ampak je projekt, s katerim se zagotovi dolgoročna strategija države, ki končno upošteva pravi korak v prihodnost, ne glede, če vlado vodijo različno »pobarvani«.

Namesto vprašanja: “Kdo je zmagal na soočenju, bi si morali zastaviti vprašanje: »Kdo je ponudil jasno razvojno smer?” Namreč, demokracija ni tekmovanje v všečnosti. Ne! Je tekmovanje v sposobnosti vodenja.

In še to! Ta pogled ni poziv k podpori določeni stranki. To je poziv k višjemu standardu politične razprave z resnim namenom./Objavo pripravil: J. Temlin/