Slovenija, 25. februar 2026 – Kultura ni luksuz. Ni strošek, ki ga lahko zmanjšamo, če zmanjka denarja. Kultura je kompas družbe, pokazatelj, kam gremo, kdo smo in kako cenimo skupno. Če kompas ni nastavljen, tudi najbolj robustni sistemi – gospodarstvo, zdravstvo, socialna mreža – zlahka izgubijo smer.

Pri nas se pogosto o kulturi govori kot o sredstvih za projekte ali prireditve, kot o točkah na seznamu, ki jih je treba pokriti. Redkeje se govori o tem, ali kultura dejansko gradi identiteto, spodbuja kritično mišljenje, ustvarja pogoje za dialog in refleksijo. Brez tega ostane zgolj dekoracija – nekaj, kar izgleda lepo, a nima funkcionalne vrednosti.
Problem je, da politika kulture pogosto pristopa pragmatično: financira, podpira ali omejuje glede na trenutne prioritete, ne glede na dolgoročno vizijo. Projekti, ki niso skladni s kratkoročnimi agendami, hitro izginejo, institucije so prepuščene improvizaciji, talenti pa iščejo priložnosti drugje. Tako kultura postopoma postaja neenakomerna, lokalna ali privilegirana – ne temeljna in dostopna.
Še posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje jasnih smernic in integracije kulture z drugimi sistemi. Brez povezave z izobraževanjem, z mediji in s širšo družbeno politiko kultura ne more razvijati občutka za skupno dobro ali odgovornost. Ostane fragmentirana, pogosto odvisna od osebnih interesov ali kratkoročnih trendov.
Kultura pa je tudi merilo demokratične družbe. Če ljudje nimajo prostora za refleksijo, če ni mehanizma, ki bi spodbujal kritično mišljenje, ni pravičnega nadzora nad sistemi, ki jih gradimo in plačujemo. In ko kompas zatajil, vsi preostali sistemi tvegajo, da se znajdejo brez smeri.
Zato je kultura v bistvu preizkus države same: ali zna graditi okvir, v katerem posameznik in družba skupaj razumejo, kam gredo? Ali pa je zgolj dodatek, ki ga politične kratkoročne prioritete preprosto zanemarjajo?
Če država ne začne resno vlagati v kulturo kot temeljno orodje za usmerjanje družbe, ne bo šlo le za praznične prireditve ali medijske naslove. Gre za izgubljen kompas. In ko kompas ne deluje, se izgubijo tudi vsi ostali sistemi, ki jih ta družba potrebuje.
A treba je vedeti in se zavedati! Kulturo si ni mogoče lastiti. Ne, kulture – a to prav kultura – si nimajo pravice prisvajati tisti, ki mislijo, da je kultura, za naš skupni denar, njihova last./J.T./Fotografija le ponazoritvena/
