Ljubljana, 3. marec 2026 – Danes, 3. marca, so v Cankarjevem domu predstavili program 28. Festivala dokumentarnega filma, ki bo potekal med 11. in 18. marcem. Na festivalu bo prikazanih 19 celovečernih in 10 kratkih filmov, ob tem pa bo festivalsko dogajanje postreglo še s pogovori po projekcijah s filmskimi ustvarjalci. 28. Festival bo potekal v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki.

»Dokumentarci so na pohodu. Ta naslov letos nosi retrospektivna sekcija dokumentarnih filmov, ki se osredotoča na burna trideseta in ameriški New Deal. Z obdobjem imamo precej skupnega: vzpon fašizma, strah, nestrpnost, medijsko manipulacijo. Svet gori: politično, družbeno, medčloveško in podnebno.  

»Zdi se mi, da je osrednji dogodek letošnjega festivala retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal, ki obravnava Ameriko tistega časa, njene poskuse, da bi se spopadla z nacionalnimi in mednarodnimi krizami, s strahovi fašizma, populizma in vojne. Avtorji so tedaj upali, da bi z združitvijo umetniških in družbeno angažiranih predlogov filmski medij lahko uporabili kot napredno sredstvo sprememb; zahtevali so, da se družba vpraša o potencialu in mejah družbenopolitične zmogljivosti medija ter o težko določljivih razlikah med dokumentarcem kot umetniško obliko in obliko propagande.« je dodal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek.

»V svetu, kakršen nas obdaja danes, so dogodki, kot je FDF, s svojim poudarkom tudi na človekovih pravicah, še posebej dragoceni. V ospredje postavljajo zgodbe, glasove in resnice, ki pogosto ostajajo spregledani, potisnjeni na rob ali zamolčani. Film ima pri tem edinstveno moč – da razkriva, odpira vprašanja in nas nagovarja k razmisleku ter dejanjem«, pa je povedala Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije Amnesty International Slovenije. »Naj bo tudi vodilo tega festivala in našega skupnega delovanja: ‘Zmagati mora človečnost’.« 

 Festivalski sklopi so naslednji

Tekmovalni – na temo človekovih pravic odstira akutne probleme sodobnega sveta, od ekoloških tematik, pravic delavcev, manjšin, verskega fundamentalizma ipd. Ta sklop služi tudi kot opomnik vsem sodobnim množičnim medijem, ki številne pomembne in pomenljive zgodbe zaradi navidezne neatraktivnosti vse prepogosto potiskajo vstran. Nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic podeljuje Amnesty International Slovenije.

Aktualni, družbenokritični – Dokumentarci, ki se v marsičem navezujejo (in dopolnjujejo) tekmovalni sklop, vendar najpogosteje – tudi zaradi izdatnejšega produkcijskega vložka – prinašajo večje, medijsko bolj izpostavljene zgodbe.

Intimni in globalni portreti  – Prinašajo, kot sugerira naslov, majhne, skrbno stkane zgodbe, ki se lahko nanašajo bodisi na posameznika bodisi na določen prostor ali čas.

Miti, ikone, mediji – Sklop prek filmov o inovativnih posameznikih, družbenih fenomenih, medijskih tematika ali nikoli raziskanih zgodbah osvetljuje popularnejše vidike sodobnega življenja in polpretekle zgodovine.

Retrospektiva: Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal

Sklop 1: Velika depresija in novo upanje

Sklop 2: Pare Lorentz

Sklop 3: Fašizem v Španiji, mednarodna skupnost

Sklop 4: Dežela

Sklop 5: Hibridni film

Sklop 6: Posledice

Mednarodna žirija 

Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic (Tekmovalni sklop)

Áron Demeter je direktor za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Madžarska, madžarski veji globalnega gibanja za človekove pravice. Vodi ekipo strokovnjakov, osredotočeno na komuniciranje, utemeljeno v vrednotah, ter kampanje za mobiliziranje in aktiviranje različnih ciljnih skupin pri podpori vladavine prava, enakosti spolov in LGBTI-pravic v avtokratskem političnem okolju. Na Srednjeevropski univerzi je magistriral iz primerjalnega ustavnega prava, na Univerzi Eötvösa Loránda pa magistriral iz političnih ved in diplomiral iz prava. Je diplomant programa International Visitor Leadership Program (IVLP) ameriškega zunanjega ministrstva in programa zagovornikov človekovih pravic v Evropi Recharging Advocacy for Rights in Europe (RARE).

Kukla, rojena leta 1991 v Brežicah, je filmska režiserka. Leta 2014 je končala študij filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V svojem delu raziskuje mejo med socialnim in magičnim realizmom ter se osredotoča na intimne in družbene razsežnosti sodobnega življenja. Njen kratki film Sestre je leta 2021 prejel veliko nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Clermont-Ferrandu, celovečerni prvenec Fantasy pa je imel svetovno premiero na filmskem festivalu v Locarnu, na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado srce Sarajeva za najboljšo igralko ter na filmskem festivalu v Trstu glavno nagrado in nagrado portala Cineuropa.

Sonja Prosenc je mednarodno prepoznana in nagrajevana filmska režiserka in scenaristka. Njeni filmi so bili prikazani in nagrajeni na številnih festivalih doma in po svetu. Vsi trije celovečerni filmi (Drevo, Zgodovina ljubezni in Odrešitev za začetnike) so bili med drugim tudi uradni slovenski kandidati za nagrado oskar za mednarodni celovečerni film. Pri svojem delu razvija prepoznavno, senzorično bogato in atmosferično filmsko govorico, v kateri intimne zgodbe povezuje z vprašanji družbene odgovornosti, empatije in človekovega dostojanstva.

Torej, zdaj se ve, kaj bo ponudil letošnji že 28. Festival dokumentarnega filma od 11. do 18. 3. 2026. Celoten pregled dogajanj v sklopu filmskega festivala FDF pa najdete na tej AKTIVNI povezavi./Objavo pripravila Alenka T. Seme/Fotografije iz filmov so press fotografije organizatorja festivala/