Slovenija, 5. marec 2026 – Nacionalni dan branja je odgovor na upad bralnih navad prebivalcev Slovenije. Z njim želi država okrepiti bralno pismenost ter povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Prvič ga bomo zaznamovali 5. marca, na rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir (1948–2024).

5.271 izdanih knjig in brošur – 1.406 založnikov je predlani v Sloveniji izdalo 5.271 tiskanih knjig in brošur. Med njimi 69 % izvirnih del in 31 % prevodov, z vidika natisa pa 39 % prvih izdaj in 61 % ponatisov. Med tiskanimi knjigami in brošurami je 38 % naslovov sodilo na področje leposlovja. Največ leposlovnih del, nekaj več kot tretjino (34 %), so predstavljali romani, sledili sta kratka proza (30 %) in poezija (18 %)./Vir: NUK

V knjižnice včlanjena petina prebivalstva – V Sloveniji je predlani delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so bile organizirane kot mreža 235 krajevnih knjižnic, poleg tega pa še 13 bibliobusov oz. potujočih knjižnic. V knjižnice je bilo včlanjenih 435.133 članov oz. 20 % prebivalstva. Član je knjižnico v povprečju obiskal dvajsetkrat in si izposodil 50 knjig, torej skoraj eno na teden.

V Sloveniji ustvarjalo 291 pisateljev – Med delovno aktivnimi prebivalci, ki delujejo na področjih, povezanih z nacionalnim dnevom branja, je bilo predlani največ novinarjev (2.203). Prevajalcev, tolmačev in lektorjev smo našteli 1.852, bibliotekarjev, dokumentalistov ipd. 1.380, knjižničnih uradnikov 510 in pisateljev 291. Po spolu je bil največji delež žensk (84 %) med bibliotekarji, dokumentalisti ipd., največ moških (41 %) pa med pisatelji.

Moški prejemali višje plače – Med zaposlenimi v zgoraj omenjenih poklicih so imeli za oktober 2024 najvišjo povprečno mesečno neto plačo novinarji (1.802 EUR), najnižjo pa knjižnični uradniki (1.299 EUR). Povprečna plača pisateljev je znašala 1.784 EUR, prevajalcev 1.621 EUR in bibliotekarjev 1.614 EUR. V vseh teh poklicih so bile povprečne mesečne neto plače višje pri moških. Izjema so bili knjižnični uradniki; v tej poklicni skupini so ženske prejemale za 5,2 % višje plače.

Knjige so se pocenile – Drobnoprodajna cena dnevnega časopisa je lani znašala povprečno 2,12 EUR, tedenskega pa 3,50 EUR. Časopisi so bili letošnjega januarja v primerjavi z lanskim dražji za 1,0 % ter revije in periodični tisk za 5,4 %. Knjige so bile cenejše v povprečju za 1,1 %, izobraževalne knjige in učbeniki dražji za 1,7 %, druge knjige pa so se pocenile povprečno za 5,7 %.

Največ bralnikov e-knjig iz Kitajske – Po začasnih podatkih smo lani uvozili za skoraj 387.000 EUR prenosnih elektronskih bralnikov na baterije za snemanje in reprodukcijo besedil, slik ali zvočnih posnetkov, med katere spadajo tudi prenosne naprave za branje knjig. Največ (75 %) uvoza je bilo iz Kitajske, 15 % iz Poljske in 7 % iz Nemčije.

Delež bralcev e-novic narašča – Internet je lani za branje spletnih novic, časopisov in revij uporabljalo 69 % prebivalcev Slovenije, starih 16–74 let, kar je bilo za 13 odstotnih točk več kot leta 2015. Delež teh narašča po doseženi ravni izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci (16–74 let) jih je novice, časopise in revije po spletu bralo 87 %, med srednješolsko izobraženimi je bilo takih dve tretjini (66 %), najmanj, 52 %, pa jih je bilo med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo./LN/Vira za objavo SURS/