Ljubljana / Dunaj, 8. marec 2026 – Na območju Vodmata v Ljubljani, tik ob železniški progi Ljubljana–Novo mesto in postaji Vodmat, je leta 2023 začela nastajati nova stanovanjska soseska z imenom Rezidenca Vodmat. Gradnjo sestavljajo štirje stanovanjski stolpiči.
Na tem območju so tudi – pred novimi objekti – nekdanji gradbeniški objekti – barake, ki so jih kasneje preuredili v stanovanjske enote. Ti objekti stojijo tudi danes, neposredno ob železniški progi.
Investitorji so z gradnjo stolpičev začeli leta 2023. Do marca 2026 sta bila od predvidenih štirih stolpičev dokončana dva. Od skupno 144 načrtovanih stanovanj jih je trenutno dokončanih 88, v katere so se na podlagi faznega uporabnega dovoljenja že začeli vseljevati prvi lastniki.
Na fotografijah je vidno trenutno stanje gradnje: dva dokončana stolpiča (desno), ki sta že v uporabi, ter v ospredju nekdanji gradbeniški objekti, preurejeni v stanovanja.
Nekoliko bolj nazoren pogled na realizacijo projekta Rezidenca Vodmat ponujajo tudi dodatne fotografije, ki prikazujejo dejansko stanje na terenu. Več informacij o projektu je na voljo na uradni spletni strani projekta: https://www.vodmat.si
Primerjava z Dunajem
Ob pogostih obiskih avstrijske prestolnice Dunaj smo opazili gradnjo podobnega stanovanjskega projekta, ki je prav tako stekel leta 2023. Projekt nosi ime Sophie 7 in je zrasel na območju nekdanje bolnišnice Sophienspital, kjer je nastala nova urbana stanovanjska četrt.
Za razliko od ljubljanskega projekta so dunajski projekt že zaključili in ga predali stanovalcem.
Osnovni podatki o projektu Sophie 7 (Dunaj)
Naslov: Neubaugürtel 6a in 8, 1070 Dunaj
- začetek gradnje: jesen 2023
- predaja ključev stanovalcem: 15. november 2025
- dokončanje kulturnih in rekreacijskih objektov: konec leta 2025
- odprtje restavracije in prireditvene dvorane: marec 2026
Projekt vključuje:
- 176 subvencioniranih stanovanj
- 56 (WBV-GPA)
- 120 (Sozialbau AG)
- t. i. SMART stanovanja in skupna stanovanja
- posebne stanovanjske programe za starše samohranilce
Soseska je zasnovana kot celovit urbani prostor z dodatnimi javnimi in skupnimi vsebinami:
- daljinsko ogrevanje in geotermalna energija
- fotovoltaični sistemi in pomožno hlajenje
- zelene fasade in balkonske nadstrešnice
- urbano vrtnarjenje
- javna mestna terasa in park
- vrtec in otroško igrišče
- center za izobraževanje odraslih
- zbirališče za starejše občane
- kavarna in manjše trgovine v pritličju
Posebna prednost območja so tudi odlične prometne povezave: podzemna železnica U3, mestna železnica S-Bahn ter bližina železniške postaje Westbahnhof in nakupovalne ulice Mariahilfer Straße.
Zakaj ta primerjava?
Namen te primerjave ni omalovaževati kogar koli, temveč opozoriti na razliko v tempu gradnje med dvema primerljivima projektoma, ki sta se začela približno v istem času.
Medtem ko so na Dunaju v približno dveh letih zgradili celotno stanovanjsko sosesko z 176 stanovanji in številnimi spremljevalnimi javnimi programi, je v Ljubljani po treh letih dokončana približno polovica načrtovanega projekta.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so gradbeni delavci v Avstriji pogosto plačani bistveno bolje kot v Sloveniji, vendar to očitno ne vpliva na hitrost ali organizacijo gradnje. Res zanimivo tudi to, da nikogar (v tem primeru v Ljubljani) ne zanima, zakaj na Dunaju gradijo hitreje kot v Ljubljani?
In še to! Po dostopnih informacijah cena gradnje na kvadratni meter na Dunaju ni bistveno višja kot v Ljubljani. /Objavo pripravil: J. Temlin/ fotografije: J. Temlin)