Slovenija, 5. april 2026 – Praznik velike noči ima podlage v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Kaj v povezani s praznikom velike noči pove statistika, pa so nekaj podatkov o tem pripravili tudi pri Statističnem uradu, in sicer te:

Brez potice ni pravega praznika – Veliko noč si težko predstavljamo brez potice. Osnovne sestavine za njeno pripravo so moka, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehi in kvas. Med naštetimi se je najbolj podražilo surovo in polnomastno mleko. Februarja je bilo za 6,0 % dražje kot pred enim letom. Zvišale so se tudi cene jajc (za 2,6 %) in oreškov (za 2,2 %). Po drugi strani se je sladkor pocenil za 13,5 %, maslo za 10,5 % in moka za 1,0 %.

Nepogrešljivi tudi pirhi – Pirhi so del velikonočnega zajtrka, njihova priprava pa pomemben praznični običaj. Stopnja samooskrbe z jajci je bila predlani v Sloveniji

84-odstotna. Konzumna jajca je valilo 1,2 milijona kokoši nesnic, v povprečju so jih znesle 0,9 milijona na dan. Za nakup 10 jajc je bilo treba lani odšteti povprečno 2,43 EUR.

Hren večinoma uvažamo – Hrena veliko več uvozimo, kot ga izvozimo. Slovenija je lani po začasnih podatkih uvozila 21,5 tone svežega hrena (od tega 57 % iz Avstrije), izvozila pa ga je 1,3 tone. S pridelavo hrena se je pri nas ukvarjalo 47 kmetijskih gospodarstev. Gojili so ga na 59 hektarjih površine.

Šunka priljubljena praznična mesnina – Predlani je bila stopnja samooskrbe s svinjino 35-odstotna, kar je najmanj med vsemi vrstami mesa. Za kilogram svinjskega mesa s kostjo je bilo lani treba odšteti v povprečju 5,42 EUR oz. za okoli 9 % več kot leto prej.

Priimki, ob katerih se spomnimo na veliko noč – Ste vedeli, da lahko skoraj ves velikonočni zajtrk sestavimo tudi iz priimkov prebivalcev Slovenije? Manjka le Potica. Lanskega 1. januarja se je 1.419 prebivalcev pisalo Hren, 263 Šink, 75 Kruh in 69 Pirh. Poleg tega smo našteli še 699 Zajcev.

In še to morda velja vedeti  

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov, kot so pepelnična sreda (predhodni praznik), Jezusov vnebohod, binkošti in sveto rešnje telo in kri.

• Na prvem nicejskem koncilu so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni (Polna luna je faza Lune, ko je njena vidna stran v celoti osvetljena s Soncem. Do tega pride, ko so Sonce, Zemlja in Luna skoraj poravnani, Zemlja pa se nahaja med Soncem in Luno. Takrat Luna na nebu zasije kot popoln krog). Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem.

V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954 idr.) na drug datum (zamik za en teden), kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji.

Pravoslavne Cerkve uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. Leta 1923 so Pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar (glej Milankovićev koledar) in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo je pa začela uporabljati le Finska Pravoslavna cerkev./LN/

No, dodajmo še kdaj bo velika noč v nekaj prihodnjih štirih letih:

Velika noč  leta	Rimokatoliška velika noč	Pravoslavna velika noč
Velika noč  leta 2027	28. marca 2027	2. maja 2027
Velika noč  leta 2028	16. aprila 2028	16. aprila 2028
Velika noč  leta 2029	1. aprila 2029	8. aprila 2029
Velika noč  leta 2030	21. aprila 2030	28. aprila 2030