Slovenija, 7. april 2026 – 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti je vsako leto v ospredju določena tema o zdravju, namenjena ozaveščanju javnosti. Letošnji dan bo tako potekal pod geslom Skupaj za zdravje. Podpirajmo znanost.

Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 25 koledarskih dni, moški okoli 8 dni manj.

Kako smo leta 2024 ocenili svoje zdravje?

Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80,1 %) in Malti (79,1 %), najmanjši pa v Litvi (48,9 %) in Latviji (49,2 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno dve tretjini (66,2 %) prebivalcev, kar nas je uvrstilo nekoliko pod povprečje EU (68,5 %).

Kako pogosto sta na našem jedilniku sadje in zelenjava?

Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v običajnem tednu lani zaužilo 69 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 %. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 %, sadje pa 59 %.

Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje, saj jih je prvega vsakodnevno jedlo približno 75 %, drugo pa 73 %.

Ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno dejavnostjo

Skoraj štirje od desetih (35 %) prebivalcev Slovenije (16+) so se v lanskem običajnem tednu s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo ukvarjali najmanj enkrat na dan neprekinjeno vsaj 10 minut – k temu prištevamo tudi kolesarjenje ali hojo v službo, šolo, po opravkih … Med starejšimi od 64 let je bilo takih 45 %, med osebami, starimi od 35 do 44 let, pa je delež znašal 26 %. Po drugi strani je bil med starejšimi od 64 let večji delež takih, ki se s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo nikoli niso ukvarjali – in sicer 19-odstoten, med mladimi (16–24 let) pa 6-odstoten.

Ženske so bile pogosteje športno aktivne, saj se jih je s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo vsak dan ukvarjalo 38 %, med moškimi pa 33 %.

Na bolniškem dopustu v povprečju  21 koledarskih dni

Predlani je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno 8 dni več od moških. Prve so bile zaradi bolniškega dopusta odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.

Uporaba interneta za dejavnosti, povezane z zdravjem

Dejavnosti, povezane z zdravjem, je po internetu v lanskem prvem četrtletju izvedlo 60 % prebivalcev, starih med 16 in 89 let. V starostni skupini 75–89 let je bilo takšnih 26 %, 21 % jih je iskalo informacije v povezavi z zdravjem, 13 % si jih je uredilo obisk zdravnika prek spletnega obrazca, 10 % pa jih je dostopala do svoje zdravstvene dokumentacije (npr. prek portala zVEM ali drugih portalov).

Po porabi za zdravstvo na prebivalca dosegamo 81 % povprečja EU

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 % BDP, kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ – od 11,0 do 12,0 % – so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči (SKM) na prebivalca (v EUR), smo v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3.121 EUR na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3.835 EUR) in je pomenilo 13. mesto med članicami.

Zaradi staranja prebivalstva čedalje bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe

Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov EUR in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 %. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 % in iz zasebnih 21 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni  2.558 več – med njimi največ, 38 %, na domu, 30 % pa v institucijah./LN/Vir za objavo SURS/