Slovenija, 18. april 2026 – Stroški za plačila oz. doplačila zdravil, prehranskih dopolnil in mazil lani za 55 % slovenskih gospodinjstev niso bili finančno breme. Skoraj polovica oseb (48 %) ni nikoli obiskala zdravnika specialista oz. se posvetovala z njim. 42 % oseb je bilo normalno hranjenih.

Stroški zobozdravstvenih storitev in zdravil ostajajo večje finančno breme kot stroški zdravstvenih storitev

Več kot štiri petine (82 %) gospodinjstev je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2025 za vsaj enega od članov uporabilo zdravstvene storitve splošnih zdravnikov in/ali specialistov (npr. za pregled ali zdravljenje, rehabilitacijo, preventivne zdravstvene preglede). To je bilo za 9 odstotnih točk več kot leta 2022 (kar je deloma lahko povezano z okoliščinami med epidemijo covida-19), po drugi strani pa za 3 odstotne točke manj kot v 2017, ko smo te podatke zbirali prvič. 

Za 14 % teh gospodinjstev so stroški zdravstvenih storitev pomenili večje (za 6 %) ali manjše (za 8 %) breme. Za preostalih 86 % gospodinjstev stroški zdravstvenih pregledov ali zdravljenj niso predstavljali bremena ali pa so jim bile te storitve zagotovljene brezplačno. Delež gospodinjstev, ki so te stroške ocenila za finančno breme, je ostal približno enak kot v letih 2022 in 2017. 

Večje finančno breme za gospodinjstva so predstavljali stroški zobozdravstvenih storitev in stroški za zdravila. Prve je imelo v primerjavi z letom 2022 za 4 odstotne točke več gospodinjstev (71 %), pri čemer so bili za 18 % teh gospodinjstev ti stroški veliko breme – to je bilo za 3 odstotne točke več kot v 2022 in enak delež kot v 2017. Stroški za plačila oz. doplačila zdravil, prehranskih dopolnil in mazil so pomenili veliko breme za 11 % vseh gospodinjstev oz. za 2 odstotni točki več kot v 2022, a za 2 odstotni točki manj kot v 2017.

Znova več obiskov ali posvetov pri splošnem zdravniku in zdravniku specialistu

Za obdobje 12 mesecev pred anketiranjem v letu 2025 smo zbrali podatke o pogostosti obiskov pri zdravnikih oz. posvetov z njimi (tudi po telefonu ali e-pošti) in pogostosti obiskov pri zobozdravnikih (tudi ortodontu) med osebami, starimi 16 let ali več:

• Splošnega zdravnika je vsaj enkrat obiskalo ali se z njim posvetovalo 73 % oseb oz. za 9 odstotnih točk več kot pred štirimi leti. Skoraj štiri od desetih (39 %) so ga obiskale oz. se z njim posvetovale enkrat ali dvakrat, najmanj trikrat pa 34 %, kar je bilo za 6 odstotnih točk več kot leta 2022, hkrati pa za 6 odstotnih točk manj kot leta 2017.
• Zdravnika specialista je vsaj enkrat obiskalo ali se z njim posvetovalo 52 % oseb oz. za 8 odstotnih točk več kot pred štirimi leti. Največ – tretjina – se je z njim posvetovala enkrat ali dvakrat, najmanj trikrat pa 19 % oseb oz. za 4 odstotne točke več kot pred štirimi leti in približno enak delež kot pred devetimi leti.
• Zobozdravnika je vsaj enkrat obiskalo 62 % oseb, kar je bilo za 3 odstotne točke več kot v 2022. Najmanj trikrat je njegove storitve potrebovalo 17 % oseb, enak delež kot v 2022 oz. za 6 odstotnih točk manj kot v 2017.

Ženske so tako splošne zdravnike kot zdravnike specialiste in zobozdravnike obiskovale v večjem deležu kot moški. Zdravnika specialista so v enem letu pred anketiranjem v 2025 v najmanjšem deležu obiskovale osebe iz koroške statistične regije, saj se jih 57 % nikoli ni posvetovalo z njim. Po drugi strani je bil delež tistih, ki so se z zdravnikom specialistom posvetovali najmanj trikrat, največji v savinjski (23 %).

Normalno hranjene približno štiri osebe od desetih 

Povprečna telesna teža moških, starih 16 let ali več, je lani znašala 85,9 kg in žensk 69,4 kg, povprečna telesna višina moških 178,4 cm in žensk 165,3 cm. Indeks telesne mase (ITM) se izračuna na podlagi telesne teže in višine posameznika ter pokaže, ali je oseba podhranjena, normalno hranjena, čezmerno hranjena ali debela. Po teh merilih sta bila lani med starejšimi od 15 let podhranjena 2 %, kar je enak delež kot v 2022 in za eno odstotno točko manj kot pred devetimi leti. Normalno hranjenih je bilo v primerjavi s preteklimi leti za 2 oz. 3 odstotne točke manj, in sicer 42 % (2022: 44 %; 2017: 45 %), čezmerno hranjenih pa nekoliko več, 38 % (2022: 37 %; 2017: 36 %). Skoraj ena petina (19 %) je bila debela, kar je za 2 oz. 3 odstotne točke več kot v preteklih opazovanih letih (2022: 17 %; 2017: 16 %).

Med ženskami, starimi 16 let ali več, je imela normalno telesno težo polovica, med moškimi pa tretjina. Podhranjenost je bila najpogostejša med mladimi, starimi 16–24 let, in sicer jih je imelo premajhno telesno težo skupno 5 %. Med ženskami v tej starostni skupini je bilo podhranjenih 8 %, med moškimi pa 3 %. Po drugi strani je bil delež debelih največji v starostni skupini 55–64 let, kjer je znašal četrtino; med moškimi v tej starosti je bil še za 5 odstotnih točk večji (30 %). Pri ženskah je bil največji delež debelih med najstarejšimi, starimi 65 let ali več, in sicer 22 %. 

Vsakodnevnih kadilcev približno enako, uživanje alkoholnih pijač nekoliko manj pogosto

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2025 je vsaj enega od tobačnih izdelkov (tovarniške ali ročno zvite cigarete, cigare, pipe tobaka, elektronske cigarete, tobačni izdelki s sistemom IQOS, vodne pipe, nikotinske vrečke, tobak za žvečenje ipd.) vsak dan uporabljalo 17 %, starih 16 ali več let, kar je za 1 odstotno točko manj kot v 2022. Skoraj osem od desetih (78 %) oseb pa v zadnjih 12 mesecih ni uživalo tobačnih izdelkov.

Alkoholne pijače je vsak dan uživalo 3 % oseb, starih 16 ali več let. To je bilo za 1 odstotno točko manj kot pred štirimi leti. Nekajkrat na teden je alkoholne pijače zaužila desetina (10 %) oseb, nekajkrat na mesec skoraj četrtina (24 %), nekajkrat v zadnjih 12 mesecih tretjina (33 %), nikoli pa 30 %. Takih, ki v enem letu niso popili nobene alkoholne pijače, je bilo pred štirimi leti za 3 odstotne točke manj (2022: 27 %). Več uživalcev alkoholnih pijač je bilo med moškimi, saj jih je v zadnjih 12 mesecih vsaj eno alkoholno pijačo popilo 76 %, med ženskami pa je bilo takih za 12 odstotnih točk manj (64 %)./LN/Vir za objavo SURS/