Slovenija, 20. februar 2026 – Slovenija se danes ne vodi v krogu premišljene politike, temveč v kvadratu improvizacije in omejenih sposobnosti vladanja. Zato ta kolumna, brez plašnic, ponuja pogled, zakaj pomanjkanje strateškega vodenja zavira razvoj države ter kako selektivna javna razprava prikriva resnične posledice neučinkovitega upravljanja države. 

Res je, da Slovenija danes ni država brez oblasti, ampak je država brez smeri. Namreč, sedanja vladna ekipa, ki je državo vodila, jo je vodila v kvadratu krogu nepremišljene politike. To pomeni nenehnega zaletavanja v vogale kvadrata – kjer odločitve niso bile posledica strategije, temveč improvizacije, pomanjkljivega znanja in slabega razumevanja politike kot veščine upravljanja države.

Problem ni samo ideologija, temveč tudi vladanju samem. Dejstvo je, da države ni mogoče učinkovito voditi z všečnimi potezami, kratkoročnimi političnimi učinki in kadrovskimi lojalnostmi. Tak način ustvarja razpršenost odgovornosti, neusklajenost med resorji ter postopno izničevanje tudi tistih redkih usmeritev, ki bi lahko bile pravilne, a so se zaradi slabega izvajanja vedno znova končala v napačni smeri.

Najbolj očitne posledice takšnega vodenja države se kažejo na ključnih področjih: stanovanjska politika ostaja počasna in nepovezana, dolgotrajna oskrba je ujeta v zmedo nejasnih rešitev in slabe priprave, kulturna politika se vse bolj razume, kot prostor ideološkega razmejevanja ob tem ta, kar je zelo pomembno, pa gospodarstvo nima osnov za dolgoročno usmeritev. In skupni imenovalec nedorečenosti teh področij ni pomanjkanje denarja ali zakonodaje, temveč pomanjkanje sposobnosti vodenja države.

Posebej zaskrbljujoče je bilo, da se o tem vse redkeje vodile resna javna razprava v osrednjih medijih. Namesto sistemske kritike ali vsaj resnih pragmatičnih ocen je prevladovalo selektivno poročanje, pogosto prilagojeno vladnim pogledom. Posledično so se zato razprava selile drugam – na družbena omrežja in v manjše, neodvisne medije, kjer prostor za kritično misel sicer še obstaja, vendar njegov učinek ni bil zadosten, da bi ozko politično opredeljena javnost, ujeta v logiko »samo naši so pravi«, dojela, da se Slovenija vodi slabo, predvsem pa neučinkovito.

Dejstvo je tudi, da v Sloveniji politični akterji ne zmorejo preseči ozko usmerjenih političnih pogledov, še huje pa je, da prav ti pogledi danes usmerjajo in upravljajo državo – v napačno smer.  Njihova politična ozkoglednost namreč zavira razvoj gospodarstva, ki je temelj družbenega napredka in osnova za delovanje vseh drugih podsistemov. Pri tem velja poudariti, da s tem ni rečeno, da mora biti gospodarstvo arbiter odločanja o delovanju urejene države, temveč le, da brez njegovega zdravega razvoja ni mogoče zagotoviti stabilnega družbenega napredka.

Namen tega razmisleka ni prepričevanje zvestih podpornikov katerekoli politične opcije. Ti so presojo že zdavnaj zamenjali z lojalnostjo. Namen te objave je le nagovoriti tisti del javnosti, ki brez političnih plašnic vidi stanje bolj jasno, a morda še ni povsem ubesedil spoznanja, da se država ne razvija, temveč je v stanju trajne improvizacije.

Slovenija danes ne potrebuje novih obrazov ali novih sloganov. Potrebuje sposobnost vladanja. Dokler bo politika delovala v kvadratu, se bomo kot družba zaletavali v iste vogale. In vsak naslednji trk bo dražji od prejšnjega.

Po takšnem vladanju v kvadratu bi morala prihodnja vlada nujno preiti na premico prihodnosti – jasno usmerjeno. Ob tem pa ni pomembno, da je ta leva ali desna. Je pa res, da ne s tako skrajnim levim nagibom, kot smo ga bili deležni v preteklem mandatu. Da se ve, če bo ta skrajno desni, bo učinek prav tako negativen, kot je bil sedanji.

In še to! Vsak ima pravico, da se s tem pogledom ne strinja, a nihče nima pravice, da ga ocenjuje le z vidikom svojega ozkega strojnega nagiba. Lahko pa s samostojno objavi, kjer to želi in svoj samostojni pogled./J. Temlin/