Slovenija, 21. april 2026 – Po včerajšnjem razgovoru pri predsednici države Nataši Pirc Musar je predsednik stranke Gibanja Svobode dr. Robert Golob izjavil: “Koalicija prevarantov ne bo trajala dolgo”. Seveda je s tem mislil na stranke, SDS, NSi, SLS in Fokus, ter Demokrati. Anžeta Logarja in stranko Resni.ca., ki se mu pač niso hotele prikloniti, da bi sestavil še eno svojo vlado.
Da na tako grob način označiš stranke, s katerimi si hotel sestaviti vlado (razen stranke SDS, s katero se Golob sploh ne želi pogovarjati) dokazuje raven njegove politične (ne)kulture.
Rekli boste, da izrazi, kot je “koalicija prevarantov”, sodijo v retoriko političnega boja. Tudi v Sloveniji in drugod (npr. v EU ali ZDA) politiki pogosto uporabljajo zelo ostre oznake za svoje nasprotnike — to samo po sebi ni neobičajno, je pa lahko problematično.
Če politično kulturo razumemo kot koliko toliko spoštljivo, vključujočo in usmerjeno v dialog, potem takšna izjava zagotovo odstopa od teh idealov. V tem smislu jo lahko upravičeno označimo kot “nespodobno” ali vsaj neprimerno za konstruktivno sodelovanje s tistim, ki naj bi s teboj sodelovali.
Ko dr. Robert Golob nasprotnike obtoži politične prevare, bolje rečeni jih označi za prevarante, to dokazuje, da svojih političnih nasprotnikov ne obravnava več kot legitimne tekmece, ampak kot moralno pokvarjene sovražnike. Še več«, ko nekdo reče “ti, si prevarant” (brez dokazov ali sodnega konteksta), to ni več politična razprava, ampak moralna diskvalifikacija. In ko se razprava na tak način zaostri na vrhu, se pogosto zaostri tudi med ljudmi.
Če uporabimo merila politične etike in profesionalne javne komunikacije takšna izjava ni zgolj ostra kritika, ampak je to diskreditacija brez preverljive podlage. To pa znižuje legitimnost političnih tekmecev. Zato je mogoče takšne izjave utemeljeno označiti kot neetično (ker spodkopava pošteno razpravo) in retorično degradirane.
Če politik, čeprav brez resnega političnega staža (Golob ga nima, kar je dejstvo!), uporablja tako ponižujoč jezik do tistih, s katerimi bi moral sodelovati, potem to ni samo “slab slog”, ampak signal odnosa do političnega procesa samega, predvsem pa njega samega, ki s tem sramoti svoje ime in ljudi, ki njega in njegovo stranko podpirajo.
Da se ve! Zapisano velja ne glede na politični pol. Če bi enako naredil Janez Janša, bi bilo treba to oceniti še toliko strožje, prav zaradi izkušenj, ki jih ta ima v politiki, ki pa jih dr. Golob, ko samopašni poslovnež državnega podjetja nima.
Dejstvo! Takšna retorika, s katero operira dr. Golob, ki je jezen na ves svet, ker mu ne uspeva sestaviti vlade, ni samo neokusna, ampak lahko ima tudi dolgoročne posledice za kakovost javnega prostora in lahko oteži vrnitev k bolj spoštljivemu dialogu.
Res pa je, če dr. Golob ni v stanju brzdati svojega jezika pred reakcijo možganov, to še ne pomeni, da bo družba zaradi njega dokončno “nepopravljivo okužena”. Ne! Standardi se lahko tudi izboljšajo, če bodo to dovolj jasno in dosledno zahtevali mediji, javnost in tudi politika sama.
Je pa res, če politični govor, kot ga javno izraža dr. Robert Golob, ki temelji na diskreditaciji in žaljenju, ne ostane omejen na politiko, to postopno znižuje komunikacijske standarde v celotni družbi.
In tega se je treba bati! Tisti, ki tako komunicirajo, kot to počne dr. Golob, pa se morajo tega sramovati./Objavo pripravil: J. Temlin/