Osrednja tema svetovnega dneva Zemlje, ki ga letos praznujemo, danes, 22. aprila, ostaja Naša moč, naš planet, ki skupnosti po vsem svetu nagovarja h konkretnim ukrepom za čist zrak, vodo in energijo ter ohranjanje naravnih virov in blaženje podnebnih sprememb.
Število avtomobilov na električni in hibridni pogon narašča – V Sloveniji je bilo konec leta 2024 registriranih 16.969 osebnih avtomobilov na električni pogon in 53.837 hibridnih osebnih avtomobilov. Električna vozila so tako imela 1,3-odstotni, hibridna pa 4,3-odstotni delež med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili. V zadnjih letih se število novih registracij obeh vrst pogona povečuje. Leta 2020 je bilo prvič registriranih 1.723 novih električnih osebnih avtomobilov, leta 2024 pa 3.156. Še bolj se je v istem obdobju dvignilo število prvih registracij novih hibridnih avtomobilov – s 3.018 v letu 2020 na 13.640 v letu 2024.
Tekočih izdatkov za varstvo okolja več, investicij pa manj – Za varstvo okolja v Sloveniji je bilo leta 2024 namenjenih 351 milijonov EUR investicij, kar je za približno petino (21 %) manj kot leta 2015. Po drugi strani so se v istem obdobju tekoči izdatki za varstvo okolja izrazito povečali, za 124 %, in so predlani obsegali 1.125 milijonov EUR.
Toplogredni plini: desetletje skoraj nespremenjenih emisij – Po Eurostatovih podatkih je Slovenija predlani na prebivalca ustvarila 7,2 tone emisij CO₂-ekvivalenta, kar je skupno pomenilo nekaj več kot 15 milijonov ton. Od tega jih je tri četrtine (75,9 %) oz. 11,6 milijona ton izviralo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, preostala četrtina (24,1 %) oz. 3,7 milijona ton pa iz gospodinjstev. Razmerje med obema skupinama se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo, prav tako so skupne količine v zadnjih desetih letih ostale na približno enaki ravni.
Najhitrejšo rast proizvodnje energije sta v zadnjih letih dosegla sonce in veter – Neto proizvodnja električne energije je v letu 2024 znašala 16.108 GWh in se je v primerjavi z letom 2015 povečala za 14 %. V sončnih in vetrnih elektrarnah je v tem obdobju zrasla za 355 %, hidroelektrarnah za 35 % in v jedrski elektrarni za 3 %, medtem ko je v termoelektrarnah upadla za 15 %.
Ogrevanje prostorov ostaja največji porabnik energije v gospodinjstvih – Končni porabi energije v gospodinjstvih je bilo predlani namenjenih okoli 43.300 teradžulov (TJ) oz. za 12 % manj kot v letu 2015. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (59 %), sledili so ogrevanje sanitarne vode (16 %), kuhanje (4 %) in hlajenje prostorov (2 %).
Med letoma 2015 in 2024 se je struktura uporabe energentov v gospodinjstvih izrazito spremenila. Povečala sta se deleža električne energije (s 24 % na 35 %) in toplote iz okolice (z 2 % na 7 %), kar odraža elektrifikacijo ogrevanja in širšo uporabo toplotnih črpalk. Hkrati se je zmanjšala uporaba fosilnih goriv (z 22 % na 18 %), zlasti ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina.