Slovenija, 30. april 2026 – Poslanci DZ-ja so včeraj z 49 glasovi ZA in štirimi PROTI potrdili spremembo zakona o vladi, s katerimi se zmanjšuje število ministrstev iz 19 na 14. To odločitev so podprli SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, v strankah Gibanja Svoboda in SD-ju so bili od prisotnih vzdržani. Skupaj je bilo oddanih 70 glasov.
Sprejem zakona o vladi je tudi osnova dokaza, da se mandat vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba izteka. Ali rečeno drugače, da se je Golob vdal v usodo, da je njegovega mandata konec.
Mandata, ki je bil zaznamovan z velikimi umetno zastavljenimi ambicijami, no tudi krizami in številnimi projekti, ki pa jih je Golobu v potrditev ponujala stranka Levica.
In zdaj obračun – Zdaj, ko se rojeva neka nova vladajoča ekipa, se pojavljajo podatki, da je še veliko računov Golobove vlade nepokritih, da ne govorimo o tistih, ki še niso bili v celoti izstavljeni.
Golob ob tem preko svojih medijev sporoča, da je država stabilna, da javni sistemi delujejo, da se socialni transferji izplačujejo in da večjih šokov kljub vse bolj prazni blagajni ni treba pričakovati.
Ve pa se, da je stabilnost v veliki meri kupljena z višjo javno porabo in odlaganjem ključnih reform, ki jih je Golobova vlada s programom Levice, izpeljevala, a težava je, da učinki teh t. i. programov žal, razen vidnosti v prazni blagajni, niso vidni, kot delujoči. Stvari, ki jim oni pravijo programi, so prej prijazno rečeno, neizpeljane želje – nekateri pravijo, da so te celo zelo zavožene rešitve.
Recimo, zdravstvo ostaja sistem z dolgimi čakalnimi dobami. Plačni sistem v javnem sektorju je odprt in finančno nedorečen. Stanovanjska politika ni prinesla preboja. Da ne govorimo o dolgotrajni oskrbi, ki je zavožen projekt – brez repa in glave.
Ključna značilnost trenutnega stanja ni kriza — temveč kumulacija obveznosti: obnova po poplavah, ki bo trajala več let, dolgoročne obveznosti iz dvigov plač, potreba po sistemski reformi zdravstva, investicije v energetiko in infrastrukturo in še bi se dalo naštevati.
Te obveznosti niso ideološke, so matematične. Kot se ve, pa je matematika veda, ki temelji na strogih aksiomih, definicijah in deduktivnem sklepanju, zato velja za eno najbolj eksaktnih znanosti. Njena natančnost zagotavlja, da so ugotovljeni vzorci in resnice nujni in logično dokazljivi. A težava je, da Golobova vlada ob vseh dokazih še vedno trdi, da blagajna, ki je vse bolj prazna, ni prazna. Če bi bilo res tako, ne bi bilo težav ne za Goloba, kaj šele za morebitno novo vlado. A ni tako!
Dejstvo je namreč, da praznina v državni blagajni obstaja in to bo tistim, ki bodo vlado vodili omejevalo manevrski prostor za reševanje zavoženega.
Kot pravijo strokovnjaki, ki imajo pokončno hrbtenico so možnosti za nadomestitev Golobove »praznine« v osnovi tri: višji davki in prispevki, rezanje porabe ali kombinacija obojega. Četrte poti pri tem stanju ni.
Največji problem trenutnega stanja pa ni samo v tem, da so bile storjene napake — te so neizogibne v vsakem mandatu. Problem je, da se o njih ni govorilo dovolj jasno in brez političnega olepševanja. Bolje rečeno, pred javnostjo se težave skriva. Zdaj, ko je potrebno stvari urediti, pa je vladajoča elita utihnila in čaka na rešitve. Čeprav se hočejo potuhniti, ima javnost pravico vedeti, da številni sistemi niso reformirani, da finančne obveznosti naraščajo in da prihodnost ne bo brez stroškov, ne glede kdo bo vlado prevzel.
Ob tem je zanimivo še to, da se v Slovenija že več desetletij ponavlja isti vzorec, in sicer vedno nova oblast, visoka pričakovanja, delna izvedba in nato razočaranje nad učinki nove oblasti, ki ponikne. Še več! To pa pomeni, da vsak tak vladni cikel vladanja “novih” pusti več obveznosti.
Zato je končno čas, ne glede na 14 ali 19 ministrov, ki bodo vodili vlado, da se bolj kot omenjenega števila ministrstev v Sloveniji končno lotimo sprememb perspektive, in sicer ne več z vprašanji kdo bo vladal, ampak kdo bo pripravljen odkrito povedati, da takšna politika, kot jo tokrat zapušča Golob uničuje perspektivo države, predvsem pa perspektivo prihodnjih generacij.
Da ne bo panike, stanje še ni katastrofalno, ni pa niti idilično. Je pa resno, in prav v tem je bistvo resnosti položaja, ki pa zahteva iskrenost, da se javnosti predstavijo relevantne številke, ki definirajo praznino v državni blagajni.
Vprašanje je, ali se tega kot družba že zavedamo — ali pa bomo to ugotovili šele, ko bo račun dokončno izstavljen. Upati je, da se nam to ne bo zgodilo šele, ko nas bodo v upravljanje vzeli tuji gospodarji. Ker, ko se nam bo to zgodilo, poti nazaj ne bo več. A smo na dobri poti, da se nam to lahko zgodi.
Zato je res skrajni čas, da je konec iluzij in je končno potrebno zavedanje, da bo račune norih in nesposobnih politik žal potrebno poravnati. Upati je le, da nesposobne ne bodo nadomestili njihovi nasledniki.
In še to – Slovenija je od osamosvojitve leta 1990 imela 15 vlad (vključno s trenutno), ki jih je vodilo 9 različnih predsednikov. Prvo vlado je vodil Lojze Peterle, trenutno (15. vlado) pa Robert Golob. Vse vlade so bile koalicijske.
In še seznam dosedanjih vlad Republike Slovenije (predsedniki):
- Lojze Peterle (1990–1992)
- Janez Drnovšek (1992–1993)
- Janez Drnovšek (1993–1997)
- Janez Drnovšek (1997–2000)
- Andrej Bajuk (2000–2000)
- Janez Drnovšek (2000–2002)
- Anton Rop (2002–2004)
- Janez Janša (2004–2008)
- Borut Pahor (2008–2012)
- Janez Janša (2012–2013)
- Alenka Bratušek (2013–2014)
- Miro Cerar (2014–2018)
- Marjan Šarec (2018–2020)
- Janez Janša (2020–2022)
- Robert Golob (2022– )
- ?
Če nas sprašujete, kdo bo zamenjal Golobovo trojko in njega, kot nosilca vlade, vam podatka še ne moremo z gotovostjo sporočiti.
Je pa res, da odločitev ob podpori spremembe zakona o vladi, ki so ga podprli SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca ter poslanca manjšine, kaže, da bo Golob v kratkem lahko še več na dopustu, kot je bil doslej./J.T./Črne risbe ustvarjene z UI/