Slovenija, 1. maj 2026 – V Sloveniji je bilo lani delovno aktivnih nekaj več kot 941.000 prebivalcev. Največ, 53-%, jih je imelo srednješolsko izobrazbo. 73 % jih je delalo v zasebnem sektorju, 27 % pa v javnem. Poleg tega je bilo med delovno aktivnimi tudi 16 % tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine.

Med delovno aktivnimi  več moških – Leta 2025 je imela Slovenija 941.267 delovno aktivnih prebivalcev, med njimi 55 % moških in 45 % žensk. V povprečju so bili stari 44 let – moški 43,6 leta, ženske pa 44,3 leta. V zasebnem sektorju jih je delalo 73 % in v javnem 27 % – v prvem je bilo zaposlenih več moških, v drugem pa več žensk.

Več višje izobraženih v javnem sektorju – Med delovno aktivnimi jih je doseglo 9 % največ osnovnošolsko, 53 % srednješolsko in 38 % terciarno izobrazbo. Izobrazbeni strukturi delovno aktivnih v javnem in zasebnem sektorju sta bili različni – več nižje izobraženih je bilo v zasebnem, več višje izobraženih pa v javnem sektorju. V slednjem je imelo 36 % delovno aktivnih srednješolsko in 60 % s terciarno izobrazbo, v zasebnem pa 60 % srednješolsko in 29 % terciarno izobrazbo. Največ delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih

Največ delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih – Največ, 22 %, delovno aktivnih je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. To je veljalo tako za moške (27 %) kot ženske (16 %). Po poklicnih skupinah jih je največ opravljalo poklic strokovnjakov (24 %). V tej poklicni skupini je bil delež žensk največji, skoraj tretjinski (32 %), medtem ko je največ moških opravljeno enega izmed poklicev za neindustrijski način dela (24 %)

Med delovno aktivnimi 16 % tujih državljanov – Decembra lani je bilo med delovno aktivnimi (brez kmetov) 84 % državljanov Slovenije in 16 % tujih državljanov. Število slednjih narašča, lani decembra jih je bilo 2,6-krat toliko kot pred desetimi leti. 83 % jih je prihajalo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, največ je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (47 %), Srbije (11 %) ter Kosova (10 %).

Manj kot polovica jih dela v občini prebivališča – Delovno aktivnih, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu prejšnjega leta jih je bilo približno 411.100 ali 44,5 % vseh delovno aktivnih. Z delovnimi migracijami v obe smeri ostaja najbolj obremenjena občina Ljubljana. Vanjo je dnevno (ali v drugih časovnih presledkih) na delo prihajalo skoraj 142.400 oseb iz drugih občin, iz nje pa jih je okoli 25.700 odhajalo na delo v druge občine.

Povprečna mesečna neto plača 1.602 EUR – Povprečna mesečna plača za leto 2025 je znašala 2.536 EUR bruto oz. 1.602 EUR neto. Pregled podatkov po področjih dejavnosti je pokazal, da je bila povprečna mesečna bruto plača najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.555 EUR), najnižja pa v gostinstvu (1.838 EUR). Na ravni statističnih regij so imeli najvišjo plačo zaposleni v osrednjeslovenski (2.782 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski (2.206 EUR)./LN/Vir za objavo SURS/