Slovenija, 15. maj 2025 – Ob letošnjem mednarodnem dnevu družin, ki tokrat poteka pod sloganom »Družine, neenakosti in dobrobit otrok«, želijo na Zvezi potrošnikov Slovenije in pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozoriti na pomen dostopne in kakovostne prehrane za otroke. Hranljiva in varna prehrana je tudi ena temeljnih otrokovih pravic (Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah). Neustrezna in hranilno osiromašena prehrana lahko pri otrocih vodi bodisi v podhranjenost in razvojne zaostanke bodisi v čezmerno telesno težo in debelost, ki povečujeta tveganje za številne zdravstvene zaplete in kronične bolezni.

Prehrana v otroštvu pomembno vpliva na zdravje, rast in razvoj, hkrati se prav v tem obdobju oblikujejo prehranske navade. Te nas pogosto spremljajo tudi v odraslosti, zato je pomembno, da imajo vsi otroci, ne glede na finančni položaj družine, čim več priložnosti za raznoliko, uravnoteženo in okusno prehrano.

Debelost presegla podhranjenost

V 2025 smo zabeležili zgodovinski preobrat, saj je debelost med šolskimi otroki (5–19 let) prvič presegla podhranjenost. Eden od treh otrok v Evropi živi s čezmerno telesno težo ali debelostjo. Svetovna zdravstvena organizacija je ta trend nedvoumno povezala z oglaševanjem nezdrave hrane z veliko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. Ta je danes pogosto najbolj izpostavljena in oglaševana ter – na prvi pogled – poceni izbira.

Otroci, mladostniki in starši so vsakodnevno izpostavljeni oglaševanju manj priporočljivih živil, tudi prek spletnih vplivnežev. Ti sladke pijače, prigrizke, hitro hrano ter druga energijsko gosta, a hranilno revna živila pogosto povezujejo z nagrado, razvajanjem ali skrbjo zase. Takšna sporočila vplivajo na preference, želje in prehranske navade otrok, zato odgovornost za zdrave izbire ne more biti le na družinah.

Preprosti obroki, velika podpora otrokom

Ko so družinski proračuni omejeni, se lahko marsikomu zdi, da so že pripravljeni obroki, sladki prigrizki in druga priročna živila najlažja in najcenejša rešitev. A to pogosto ni res. Obroki iz osnovnih sestavin so praviloma cenejši, hkrati imamo več nadzora nad tem, koliko soli, sladkorja, nasičenih maščob in energije vsebujejo.

Tudi z omejenim proračunom je mogoče pripraviti okusne in hranljive obroke, ki podpirajo rast, razvoj in dobro počutje otrok. Pri tem so lahko v pomoč cenovno dostopna osnovna živila, kot so ovseni kosmiči, krompir, riž, testenine, kaše, stročnice ter sezonska ali zamrznjena zelenjava in sadje. Dopolnimo jih z manjšimi količinami mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter tako pripravimo uravnotežene in hranilno bogate obroke.

Je instant kosilo res cenejša izbira?

Porcija instant piščančjih rezancev – glede na podatke nedavnega popisa Zveze potrošnikov Slovenije – v povprečju stane 1,7 evra. Za približno 8 evrov pa lahko iz osnovnih sestavin pripravimo lonec domače piščančje enolončnice za 5–6 oseb, kar pomeni približno 1,55 evra na porcijo.

Za pripravo domače piščančje enolončnice (5–6 porcij) potrebujemo:

800 g piščančjih stegen brez kosti (v povprečju 6 evrov),

650 g krompirja (v povprečju 1 evro),

250 g korenja (v povprečju 0,3 evra),

1 čebulo (v povprečju 0,15 evra),

2 stebli zelene (v povprečju 0,15 evra),

3 žlice moke, 3 žlice olja, jušno osnovo, začimbe (v povprečju 0,7 evra).

Strošek na porcijo: približno 1,4–1,7 evra.

V primerjavi z instant piščančjimi rezanci doma pripravljena enolončnica ni samo cenejša na porcijo, ampak vsebuje bistveno več koristnih hranil, predvsem vlaknin in beljakovin. Poleg tega jo lahko začinimo po lastnem okusu in jo – ob pripravi večje količine (kar še dodatno zniža ceno na porcijo) – uživamo večkrat.

Majhne spremembe za boljše družinske obroke

Pri zagotavljanju raznolike, hranljive in družinskemu proračunu prijazne prehrane za vso družino si lahko pomagamo z nekaj preprostimi koraki.

Načrtujmo jedilnik in nakupe. Pred nakupom preverimo, kaj že imamo na zalogi ter pripravimo okviren jedilnik in nakupovalni seznam, ki ga vzamemo s seboj v trgovino. Tako lažje kupimo le tisto, kar res potrebujemo, in se izognemo impulzivnim nakupom.

Izbirajmo preprosta osnovna živila. Iz stročnic, jajc, žit, krompirja in zelenjave lahko pripravimo številne uravnotežene in okusne jedi: juhe, enolončnice, omake, testenine, rižote, solate ali namaze.

Sadje in zelenjava naj postaneta del vsakdana. Izbirajmo sezonsko ponudbo. Kadar sta sveže sadje ali zelenjava dražja ali manj dostopna, lahko uporabimo zamrznjene ali konzervirane izdelke. Pri konzerviranih izberimo tiste z manj dodane soli ali sladkorja.

Kuhajmo enkrat, jejmo dvakrat. Večja količina juhe, enolončnice, omake ali rižote lahko pomeni obrok za danes in osnovo za jutri. Del jedi lahko tudi zamrznemo. Takšen pristop ne prihrani le denarja, ampak tudi čas.

Vključimo otroke v pripravo in načrtovanje hrane. Otroci lahko pomagajo pri načrtovanju jedilnikov, izbiri živil, pranju zelenjave, mešanju sestavin in pripravi mize. Skupno kuhanje spodbuja dobre prehranske navade pri otrocih in celotni družini ter krepi kuharske veščine. Poleg tega je priprava jedi iz osnovnih sestavin pogosto cenejša kot kupovanje že pripravljenih jedi.

 Kakovostna prehrana otrok ne bi smela biti odvisna od debeline denarnice. To je tudi eno od izhodišč projekta Pri hrani prihrani, ki ga Zveza potrošnikov Slovenije izvaja skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za zdravje RS. S projektom želijo družinam ponuditi praktične, razumljive in izvedljive rešitve za načrtovanje obrokov, pametno nakupovanje, kuhanje iz osnovnih sestavin in manj zavržene hrane – da bi pri hrani lahko prihranili, a ne na račun zdravja in okusa./LN/Vir za objavo ZPS/Fotografija le ponazoritvena – Vir:Pixsel/