Stockholm, 18. maj 2026 – Iz švedskega inštituta Karolinska sporočajo, da je njihova raziskava pokazala, da enkratni odmerek psihedelične snovi psilocibina lahko hitro olajša simptome depresije – v samo nekaj dneh. To naj bi pokazala prva randomizirana, dvojno slepa študija uporabe psilocibina za depresijo na Švedskem. Učinek je trajal več kot tri mesece, so ugotovili raziskovalci z inštituta Karolinska.
Depresija je javnozdravstveni problem, ki povzroča veliko trpljenja. Zdravila SSRI so najpogostejše zdravljenje, vendar mnogi bolniki od njih nimajo koristi. Njihov učinek se lahko pojavi šele po več tednih, pogosti pa so tudi neželeni učinki.
Psilocibin, ki ga najdemo v tako imenovanih čarobnih gobah (Halucinogene gobe so skupina gob, ki vsebujejo psihoaktivne snovi, ki povzročajo spremembe v zaznavanju, mišljenju in občutkih.), je v prejšnjih študijah pokazal antidepresivne učinke. Vendar se je večina študij osredotočila na depresijo, povezano z rakom, ali na zdravljenje odporno depresijo. V trenutni študiji faze 2, objavljeni v JAMA Network Open , so raziskovalci preučevali, ali lahko psilocibin ublaži tudi običajno depresijo.
V raziskavi je sodelovalo skupno 35 ljudi, starih od 20 do 65 let, z zmerno do hudo ponavljajočo se depresijo. Udeleženci so bili naključno razporejeni v skupine, ki so prejele bodisi enkratni odmerek 25 mg psilocibina bodisi aktivni placebo v obliki niacina, vitamina, ki povzroča opazno fizično reakcijo.
Obe skupini sta prejeli psihoterapevtsko podporo petkrat: pred, med in po zdravljenju. Na dan odmerjanja so udeležence prosili, naj se uležejo in osredotočijo navznoter, medtem ko nosijo masko za oči in poslušajo glasbo prek slušalk.
Učinek zdravljenja so merili z lestvico MADRS (Montgomery-Åsbergova lestvica za ocenjevanje depresije). Meritve so opravili zdravniki, ki niso bili seznanjeni z zdravljenjem, 8., 15., 42. in 365. dan po odmerjanju.
Za vključitev v študijo so morali udeleženci doseči skupni rezultat vsaj 22 točk. Primarni izid študije je bila sprememba depresivnih simptomov osem dni po zdravljenju. Na tej točki se je rezultat MADRS v skupini, ki je prejemala psilocibin, zmanjšal za povprečno 9,7 točke v primerjavi z 2,4 točke v skupini, ki je prejemala placebo. To predstavlja razliko med skupinama 7,3 točke v korist psilocibina. Razlika je bila statistično pomembna in velja za klinično pomembno. Učinek je trajal tudi po 15 in 42 dneh.
Udeleženci so izpolnili tudi samoocenjevalno različico vprašalnika MADRS. Njihove lastne ocene so pokazale antidepresivni učinek že drugi dan, ki je v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, trajal nekaj več kot tri mesece.
Po šestih tednih je bilo 53 odstotkov udeležencev v skupini, ki je prejemala psilocibin, v remisiji v primerjavi s šestimi odstotki v skupini, ki je prejemala placebo. Po enem letu je enak delež udeležencev v skupini, ki je prejemala psilocibin, ostal v remisiji, vendar do takrat ni bilo potrjene razlike med skupinama, saj so si mnogi od tistih, ki so prejemali placebo, prav tako opomogli.
»Naši rezultati kažejo, da lahko psilocibin zagotovi hitro in klinično pomembno izboljšanje depresije ter lahko služi kot alternativa standardnemu zdravljenju, kadar je pomembno hitro zmanjšanje simptomov,« pravi glavni avtor študije Hampus Yngwe, svetovalec za psihiatrijo in doktorski študent na Oddelku za klinično nevroznanost Karolinskega inštituta. Nadaljuje: »Vendar pa so dolgoročni učinki negotovi. Za preprečitev ponovitve bolezni bodo morda potrebna ponavljajoča se zdravljenja. To je treba raziskati v večjih študijah.«
Zdravljenje je bilo na splošno dobro prenašano. Večina neželenih učinkov je bila blagih ali zmernih in prehodnih. Vendar pa sta dva udeleženca, ki sta prejela psilocibin, poročala o hudi in vztrajni tesnobi, ki je zahtevala zdravniško pomoč.
»Pomembno je poudariti, da zdravljenje ni brez tveganja in da bodo nekateri bolniki morda potrebovali dodatno podporo,« pravi Johan Lundberg, profesor na Oddelku za klinično nevroznanost in Centru za raziskave psihiatrije na Karolinskem inštitutu, ki je vodil študijo.
Raziskave psihedeličnih zdravljenj se soočajo z metodološkimi izzivi, ker snovi povzročajo močne in lahko prepoznavne izkušnje. Če lahko udeleženci in raziskovalci ugotovijo, ali je bil dan psilocibin ali placebo, je težje ločiti učinek zdravljenja od pričakovanj. V trenutni študiji so skoraj vsi udeleženci lahko uganili, katero zdravljenje so prejeli, kar je lahko vplivalo na rezultate, menijo raziskovalci.
»Želimo razumeti, kako dejavniki, kot so pričakovanja glede zdravljenja in pomanjkanje zaslepitve, vplivajo na rezultate, saj so prejšnje študije morda pretiravale s učinki zdravljenja,« pravi Hampus Yngwe.
Naslednji korak v raziskavi je analiza podatkov iz PET skenov ter vzorcev krvi in cerebrospinalne tekočine, odvzetih pred in po odmerjanju.
»Raziskave kažejo, da je interakcija med deli možganov pri depresiji oslabljena in da je to lahko povezano s spremembami v povezavah med živčnimi celicami, znanimi kot sinapse. V predkliničnih študijah so pokazali, da psihedeliki spodbujajo rast sinaps. Zato želimo raziskati, ali psilocibin spreminja sinaptično gostoto v možganih,« zaključuje Hampus Yngwe.
Dejstva o MADRS – Za oceno resnosti depresivnih simptomov se uporablja lestvica MADRS (Montgomery-Åsberg Depression Rating Scale). Lestvica se giblje od 0 do 60 točk, pri čemer višje ocene kažejo na hujšo depresijo:
0–12 točk: brez depresije ali zelo blaga depresija
13–19 točk: blaga depresija
20–34 točk: zmerna depresija
35–60 točk: huda depresija
Izjava za ne nasprotje interesov* – Študijo sta izvedla Karolinska Institutet in Klinika za stimulacijo možganov v okviru psihiatrije Severnega Stockholma v regiji Stockholm. Raziskavo sta financirala Norrsken Mind in Švedski raziskovalni svet. Johan Lundberg izjavlja, da je prejel osebni honorar od Janssen-Cilag.
Nasprotje interesov* – Nasprotje interesov v EU nastane, ko ima uradnik, politik ali odločevalec zasebni interes, ki lahko neupravičeno vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih javnih dolžnosti. To področje je ključno za zagotavljanje integritete, preglednosti in zaščito proračuna EU. Za več informacij o postopkih preprečevanja in nadzoru si lahko preberete uradne smernice na portalu Evropska komisija – Nasprotje interesov. V Sloveniji te postopke nadzoruje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), pravni okvir pa ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)./LN/Vir za objavo inštitut Karolinska/