Je mogoče, da je bilo Sveto pismo v slovenščino prevedeno že v 4. stoletju? In ali je mogoče, da to potrjujeta celo cesar in papež? Če je odgovor pritrdilen, potem ne govorimo več o zanimivosti, temveč o dejstvu, ki spreminja razumevanje slovenske in evropske zgodovine.
V listini iz leta 1347, ki sta jo izdala rimski cesar Karel IV. in papež Klemen VI., je zapisano, da so v Pragi ustanovili benediktinski samostan, v katerem naj bi se bogoslužje opravljalo izključno v slovenskem jeziku. Ta podatek sam po sebi kaže na visoko razvito vlogo slovenščine, vendar listina razkriva še več. V njej je izrecno navedeno, da je Sveti Hieronim prevedel Sveto pismo iz hebrejščine v latinščino in v slovenščino.
Hieronimov latinski prevod, znan kot Vulgata, je splošno priznan in je stoletja oblikoval krščansko Evropo. Če isti dokument navaja tudi slovenski prevod, se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj ta del njegovega dela ni enako znan. Ne gre za zapis neznanega avtorja, temveč za listino, ki jo potrjujeta najvišja posvetna in cerkvena oblast tistega časa, kar ji daje posebno težo.
Listina obenem navaja, da je jezik Češkega kraljestva izviral iz slovenskega jezika. To pomeni, da slovenščina ni bila omejena na lokalni prostor, temveč je imela širši vpliv v srednji Evropi. Pri tem je posebej zanimivo, da dokument ne uporablja izraza »slovanski«, temveč izključno »slovenski«, kar odpira dodatna vprašanja o razumevanju jezikov v tistem času.
Če sprejmemo možnost, da je bil prevod resnično ustvarjen, se pojavi vprašanje, kje je danes. Ena izmed možnih razlag je, da se nahaja v arhivih, ki niso dostopni javnosti, morda celo v posebnih delih vatikanske knjižnice. Ker listina izhaja iz kroga najvišjih cerkvenih oblasti, ni nemogoče, da so takšne informacije obstajale in bile znane tistim, ki so imeli dostop do arhivov.
Sveti Hieronim, s polnim imenom Evzebij Sofronij Hieronim, se je rodil okoli leta 347 v Stridonu na območju med današnjo Ljubljano, Trstom in Reko. Velja za enega štirih velikih cerkvenih učiteljev in je bil izjemen poznavalec jezikov. Njegovo delo je močno zaznamovalo evropsko kulturo, zato njegova povezava s slovenskim jezikom odpira vprašanja, ki presegajo lokalni okvir.
Če bi se izkazalo, da je bil slovenski prevod Svetega pisma resnično ustvarjen že v 4. stoletju, bi to pomenilo, da slovenščina ni pozno oblikovan jezik, temveč starodaven knjižni jezik z globokimi koreninami. Prav tako bi to pomenilo, da Sloveni na tem prostoru niso prisotni šele v kasnejših obdobjih, temveč imajo bistveno daljšo kontinuiteto.
Vprašanje Hieronimovega slovenskega prevoda zato ni zgolj zgodovinsko vprašanje, temveč vprašanje identitete. Odpira razmislek o tem, kdo smo in kakšno vlogo je imel naš prostor v evropski zgodovini. Zgodba o Sveti Hieronim tako ostaja odprta in nas vabi, da jo raziščemo brez vnaprejšnjih omejitev.
Kaj če ključni del naše zgodovine sploh nikoli ni bil predstavljen?
Listina iz leta 1347 odpira vprašanje, ki presega učbenike in postavlja pod vprašaj razumevanje slovenskega jezika.
Več o zgodbi o Svetem Hieronimu…https://www.prepovedana-zgodovina.si/slovenska-mitologija/sveti-hieronim/
In še to! Vsako nedeljo vam bomo s pomočjo avtorja Matjaža Chvatala in ilustracijami Jurija Žitka predstavljali kdo so bili Sloveni in kakšen je izvor Slovencev. Članki in dokumentarec razkrivata stare kronike, jezikovne sledi in zgodovinske vire, ki odpirajo zanimiva vprašanja o zgodnji zgodovini slovenskega naroda.