Slovenija, 26. maj 2026 – Vlada, ki opravlja tekoče posle je minuli petek, 22. maja, kar tako mimogrede, a z namenom objavila nacionalne prehranske smernice, ki pravijo, temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem.

Tako zapišejo v obrazložitvi – Pri pripravi – smernic p.p. – so avtorji (so navedeni v programu) upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil.

Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih, zdravih in dolgoročno vzdržnih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskega okolja v Sloveniji.

Hrana je pomemben del našega vsakdana. Vpliva na zdravje, dobro počutje in kakovost življenja, obenem pa je neločljivo povezana s slovensko kulturo, tradicijo in družbenim okoljem. Prehranske izbire imajo dolgoročne posledice ne le za posameznika, temveč tudi za zdravstveni sistem, razvoj podeželja, prehransko varnost in okolje.

Slovenija ima bogato prehransko dediščino in raznolike prehranske značilnosti, ki izhajajo iz različnih geografskih, kulturnih in podnebnih okolij. Tradicija doma pripravljene hrane, lokalne pridelave in sezonskih živil ostaja pomemben del slovenskega načina življenja. Obenem pa se tudi v Sloveniji soočamo s spremembami prehranskih navad, življenjskega sloga in prehranskega okolja, ki pomembno vplivajo na zdravje prebivalstva.

Poseben poudarek smernice namenjajo tudi trajnostnim vidikom prehrane. Izbira lokalnih, sezonskih in kakovostnih živil lahko pomembno prispeva k ohranjanju naravnih virov, zmanjševanju okoljskih obremenitev ter podpori slovenskemu kmetijstvu in podeželju.

Priporočila so namenjena vsem, ki želijo na preprost, dostopen in vsakdanjemu življenju prilagojen način okrepiti svoje zdravje ter izboljšati počutje. Usmerjajo k majhnim, a pomembnim spremembam, ki jih lahko postopno vključujemo v vsakdan — pri izbiri živil, načinu priprave hrane, odnosu do obrokov in skrbi za bolj uravnotežen življenjski slog.

Verjamemo, da bodo smernice prispevale k boljšemu razumevanju pomena prehrane ter podprle skupna prizadevanja za bolj zdravo, vključujočo in trajnostno Slovenijo«, zaključuje vlada javno objavo in dodaja naslednjo povezavo z dostopom  do predstavitve – https://www.gov.si/assets/vlada/Razno/PV-Golob/Prehrana-za-zdravje-in-planet_V4.pdf

Ali je treba kaj dodati!

Da! – Ob predstavitvi Slovenskih smernic za prehrano 2025 vlada navaja, da priporočila temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter upoštevajo evropska, avstrijska, nemška, danska in nordijska priporočila, prilagojena slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil.

Sam dokument vsebuje strokovno podlago, navedene avtorje in recenzente, zato ga ni mogoče obravnavati kot zgolj politično izjavo. Hkrati pa bi za lažjo strokovno in javno presojo koristila še večja metodološka sledljivost posameznih odločitev.

Pri tako pomembnih nacionalnih smernicah bi bilo koristno bolj pregledno prikazati, kako so bila posamezna mednarodna priporočila prenesena v slovenski prostor: katere smernice so bile uporabljene, katere prilagoditve so bile narejene in na podlagi katerih slovenskih prehranskih podatkov ali posebnosti.

Takšna dodatna preglednost ne bi zmanjšala vrednosti smernic, ampak bi lahko še okrepila zaupanje javnosti in strokovne skupnosti ter olajšala neodvisno presojo njihove usklajenosti z navedenimi mednarodnimi standardi.

No, pa tudi tako hitenje ni bilo potrebno. Čemu, če se ve, da v javnosti nekateri strokovnjaki pozivajo k dodatnemu strokovnemu razmisleku. A kot kaže se Golobovim mudi, da bi bil njihov “jedilnik” uveljavljen.

No, in še to!

Evropska unija kot celota nima enotnih uradnih prehranskih smernic. Prehranske smernice (angleško Food-Based Dietary Guidelines – FBDG) so v pristojnosti vsake posamezne države članice, saj se prilagajajo lokalnim kulinaričnim navadam, podnebju in prehranski kulturi.  Vse države članice EU imajo oblikovane lastne nacionalne smernice, ki naj bi temeljile na znanstvenih spoznanjih.

Primeri pristojnih nacionalnih institucij v izbranih državah:

Avstrija: Smernice izdaja Zvezno ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Avstrijsko prehransko družino (ÖGE).

Nemčija: Krovne smernice izdaja Nemška prehranska družba (DGE).

Francija: Za smernice je odgovorna nacionalna agencija Santé Publique France.

Slovenija: Smernice pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje.

Čeprav vsaka država uporablja svojo obliko (npr. prehranska piramida, prehransko kolo ali krožnik), EU zagotavlja skupni znanstveni okvir za te politike prek Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropske komisije./LN/Vir za objavo tudi javna objava na spletni strani vlade/