Slovenija, 3. junij 2026 – Kot kažejo statistični podatki smo lani v Sloveniji uvozili približno 61.900 navadnih koles** in 14.900 električnih koles*. S tem prevoznim sredstvom smo opravili 165.000 vsakodnevnih poti, največ v prostem času.

Uvoz koles upada
Po začasnih podatkih smo leta 2025 v Slovenijo uvozili 61.851 navadnih koles. V zadnjih desetih letih je bilo to število manjše le predlani (59.047). Lani smo jih največ uvozili iz Italije (26 %), sledile so Indonezija, Avstrija in Belgija. Skupna vrednost uvoženih koles je znašala 30,3 milijona EUR, povprečno 490 EUR na kolo. Pri uvoženih iz Italije je bila povprečna vrednost 445 EUR, iz Indonezije pa 170 EUR. 

Največ električnih koles (moč motorja do vključno 250 W) smo v zadnjih petih letih uvozili leta 2022 (18.663), najmanj pa lani (14.912). Največ jih je bilo lani iz Nizozemske (20 %), sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška. Skupna vrednost uvoza je dosegla 24,5 milijona EUR, torej je vrednost posameznega kolesa znašala v povprečju 1.645 EUR.

Kolesa dražja kot pred enim letom

Povprečna cena kolesa za odrasle s 26-colskimi gumami je lani v Sloveniji znašala 325 EUR. Aprila letos so bile cene koles pri nas v povprečju za 1,7 % višje kot pred enim letom. Od aprila 2020 smo najvišjo medletno podražitev izmerili aprila 2022, in sicer za desetino (10,7 %).

S kolesom na pot največkrat v prostem času

Prebivalci Slovenije smo lani v povprečju opravili okoli 4 milijone poti na dan in pri 4 % je bilo kolo glavno prevozno sredstvo. Povprečna pot s kolesom je bila dolga 6 kilometrov in je trajala 24 minut. Na vsakodnevnih poteh smo v celotnem letu prepotovali 12 milijard kilometrov, od tega s kolesom 2 % oziroma 202 milijona kilometrov.

Med preživljanjem prostega časa smo s kolesom prevozili skoraj polovico vsakodnevnih poti (48 %), s tem namenom smo opravili tudi 69 % vseh s kolesom prevoženih kilometrov. Take poti so bile v povprečju dolge 9 kilometrov in so trajale približno 35 minut.

Največja deleža dnevnih poti, prevoženih s kolesi kot glavnim prevoznim sredstvom, sta imeli osrednjeslovenska (6 %) in goriška statistična regija (5 %). V Ljubljani je bila povprečna pot, opravljena s kolesom, dolga 5 kilometrov, trajala pa je 18 minut.

Kolesarske ulice in poti

V Sloveniji imamo dve Kolesarski poti (v občinah Ljubljana in Vrhnika) ter dve Kolesarski ulici (v občinah Tišina in Ruše). Na njih je na začetku letošnjega leta živelo skupno 282 prebivalcev.

Po Eurostatovih podatkih je bilo predlani v Ljubljani 362 kilometrov kolesarskih stez ali poti, v Mariboru pa 146 kilometrov.

Največ kolesarjev našteli med Izolo In Koprom

Po podatkih spletne aplikacije Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki omogoča spremljanje podatkov iz kolesarskih števcev na 30 števnih mestih po državi, so od začetka letošnjega januarja do sredine maja največ kolesarjev našteli na kolesarski poti med Izolo in Koprom.

Kdo skrbi za kolesarski vozni park?

Poklic mehanikov, monterjev in serviserjev koles je lani v Sloveniji opravljalo 178 moških in 3 ženske.

Zanimivo je vedeti:

*Povprečna cena kakovostnega električnega kolesa za vsakodnevno rabo se giblje med 2.000 in 3.000 €. Vstopni modeli se začnejo pri približno 1.500 €, medtem ko vrhunska gorska ali specializirana e-kolesa z napredno opremo stanejo 4.000 € ali več.

**Povprečna cena običajnega kolesa za odrasle se giblje med \(300\) in \(600 \text{ EUR}\) za osnovne modele višjega kakovostnega razreda.

***Celotno omrežje cest v Sloveniji delimo na dve glavni kategoriji:

Državne ceste (pribl. 6.700 km): Avtoceste, hitre ceste ter glavne in regionalne ceste v upravljanju države.

Občinske ceste (pribl. 32.300 km): Lokalne ceste, javne poti in mestne ulice v pristojnosti posameznih občin./LN/Vir za objavo SURS/Foto arhiv LN/