Slovenija/Svet, 5. junij 2026 – Svetovni dan varstva okolja, ki ga obeležujejo 5. junija, je le en dan, ki nas izpostavljeno opominja na stanje našega planeta. Ob tem pa nas samo stanje 365 dni na leto in vsaj leta tako za nami kot pred nami opozarja na pospešene podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti in nujnost, da se resnično lotimo zmanjševanja toplogrednih plinov. Ta pristop mora upoštevati vsak posameznik in države, ki imajo s svojo politiko najpomembnejšo vlogo pri prehodu v trajnostno družbo.

Kot so sporoča Statični urad RS, ki je pripravi nekaj podatkov v opomin in razmislek vsem nam ob letošnjem svetovnem dnevu varstva okolja, da podnebne spremembe povzročajo predvsem povečane emisije toplogrednih plinov v ozračje.

Tako so zapisali v svoji objavi:

Med emisijami toplogrednih plinov prevladuje CO2 – Po prvi SURS-ovi oceni je lani nastalo 14.149 kiloton (kt) emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2, kar je za 4,8 % manj kot leto prej. Največji delež teh emisij so zajemale emisije ogljikovega dioksida (CO2), in sicer 80,9 %, emisije metana (CH4) 12,3 %, emisije didušikovega oksida (N2O) 4,5 % in emisije F-plinov 2,3 % vseh emisij toplogrednih plinov, preračunanih na ekvivalent CO2.

Količine nastalih emisij toplogrednih plinov se med letom spreminjajo – V različnih obdobjih leta nastajajo različne količine emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi spreminjanja strukture virov za proizvodnjo energije in drugačnih potreb pri njeni porabi. Lani je tako najmanj emisij toplogrednih plinov nastalo v 3. četrtletju (2.976 kiloton v ekvivalentu CO2 ali 21,0 % vseh), največ pa v 4., in sicer 4.157 kiloton v ekvivalentu CO2 ali 29,4 % vseh, nastalih v tem letu.

Količina emisij toplogrednih plinov na prebivalca v Sloveniji blizu povprečja EU – Po Eurostatovi oceni je predlani pri nas na prebivalca nastalo 7,2 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2, kar je približno toliko, kot znaša povprečje v EU (7,3 tone). Najmanj emisij na prebivalca je nastalo na Portugalskem (4,8 tone) in Švedskem (4,9 tone), največ pa na Danskem (14,4 tone) in v Luksemburgu (14,1 tone).

Transport pomembno prispeva k emisijam – V Sloveniji več kot tretjina vseh emisij toplogrednih plinov na letni ravni nastane v prometu (cestnem, zračnem in vodnem). Lani je bilo registriranih nekaj manj kot 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Nekaj več kot 92 % jih je uporabljalo izključno fosilna goriva, med preostalimi pa jih je bilo približno 74.000 ali 5,7 % na hibridni pogon in okoli 25.000 ali 1,9 % na električnega.

Delež električne energije, proizvedene v termoelektrarnah, upada – Nekaj manj kot četrtina vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji nastane v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Njihova količina se sicer skozi leta postopoma zmanjšuje. V letu 2024 je bilo v termoelektrarnah proizvedenih 4.259 GWh električne energije, kar je predstavljalo približno četrtino (25,1 %) vse električne energije, proizvedene predlani (16.988 GWh). Ta delež se je v 10-letnem obdobju zmanjšal za 8,5 odstotne točke (leta 2015 je znašal 33,6 %).

Gozd pomemben ponor emisij toplogrednih plinov – Nekateri ekosistemi, zlasti gozdovi, lahko predstavljajo pomemben ponor toplogrednih plinov. V letu 2024 so tako v Sloveniji v rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ponori znašali 4.452 kiloton ekvivalenta CO2: to pomeni, da je bila na ta način iz atmosfere odstranjena skoraj tretjina v tem letu nastalih emisij (31,5 %). V obdobju 2014–2018 je ta sektor sicer predstavljal vir emisij toplogrednih plinov in sicer predvsem zaradi posledic žledoloma.

In še to – Najbolj ekološko ogrožene in izpostavljen države na svetu

Najbolj ekološko in podnebno ogrožene države so tiste z visoko izpostavljenostjo naravnim nesrečam ter nizko sposobnostjo prilagajanja. Po globalnem indeksu Notre Dame Global Adaptation Initiative (ND-GAIN) so najbolj ranljive države:

• Čad (trenutno najranljivejša država)
• Srednjeafriška republika
• Eritreja
• Demokratična republika Kongo
• Somalija
• Sudan

Zakaj so te države najbolj izpostavljene?

Te države se soočajo z več ključnimi dejavniki tveganja:

• Geografska lega in podnebje: Intenzivna suša, dezertifikacija in ekstremne poplave neposredno uničujejo kmetijstvo.
• Prehranska in vodna varnost: Prebivalstvo je neposredno odvisno od lokalne pridelave hrane in naravnih vodnih virov, ki hitro usihajo.
• Pomanjkanje infrastrukture: Slaba cestna mreža, neustrezna zdravstvena oskrba in pomanjkanje sredstev za gradnjo zaščitnih objektov.
• Politična in ekonomska nestabilnost: Konflikti in pomanjkanje državnih sredstev onemogočajo hitro ukrepanje in sanacijo po nesrečah. [1]

Pomembna razlika: Ogroženost – Onesnaževanje

Pomembno je ločiti med državami, ki so ekološko ogrožene (zgoraj naštete), ter državami, ki najbolj onesnažujejo okolje. Največji ekološki odtis in emisije toplogrednih plinov na svetu imajo gospodarsko najmočnejše države, predvsem Kitajska, ZDA in Indija. Paradoksalno so prav najmanjše in najrevnejše države tiste, ki nosijo največje posledice globalnega segrevanja, čeprav so k njemu najmanj prispevale. /J.T./Vir za objavo tudi SURS/