Slovenija, 15. junij 2026 – Poslanke in poslanci DZ so danes, 15. junija, s 47 glasovi za in 32 proti potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jih predlagali v SDS-u, NSi-ju, SLS-u in Fokusu ter Resni.ci. Po tem zakonu sprememba vključuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.

To pomeni, da bo imel pravico voliti in biti voljen na lokalnih volitvah občan, ki je na dan glasovanja dopolnili najmanj 18 let, je državljan Republike Slovenije ali državljan drugih držav članic Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

In kako je to v EU in globalno?

Države, ki prebivalcem z urejenimi dokumenti za bivanje (tujcem) omogočajo volilno pravico na lokalnih volitvah, se razlikujejo po obsegu upravičencev in pogojih bivanja. V večini primerov je ta pravica omejena le na lokalno raven in ne velja za državno raven.

Evropska unija (EU)
Vse države članice EU podeljujejo volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom drugih držav članic EU, ki imajo v državi urejeno bivanje, pod enakimi pogoji kot lastnim državljanom. Za državljane tretjih držav (zunaj EU) pa se pravila razlikujejo od države do države:

• Države, ki pravico omogočajo vsem tujcem (tudi zunaj EU) s stalnim prebivališčem: Švedska, Danska, Finska, Norveška in Islandija. 
• Države z določenimi pogoji vzajemnosti ali posebnimi sporazumi: Na primer Španija in Portugalska volilno pravico priznavata državljanom izbranih držav zunaj EU na podlagi dvostranskih pogodb o vzajemnosti (npr. državljanom nekaterih južnoameriških držav). [, 2]
• Slovenija: Državljanom drugih držav članic EU s stalnim prebivališčem je volilna pravica zagotovljena. Državljanom tretjih držav je bila pravica omogočena že leta 2002, trenutno pa potekajo zakonodajni postopki za njeno ukinitev. 

Globalno

• Nova Zelandija: Je ena redkih držav, ki vsem tujcem z urejenim stalnim prebivališčem (in vsaj enim letom bivanja) podeljuje volilno pravico tako na lokalni kot tudi na državni ravni. 
• Združeno kraljestvo: Volilno pravico imajo državljani Irske in držav Skupnosti narodov (Commonwealth) ter tuji državljani z ustreznim dovoljenjem za bivanje (npr. v Walesu in na Škotskem). 
• Združene države Amerike: Nekatere občine v zveznih državah Kalifornija, Maryland in Vermont ter v okrožju Washington, D.C. dovoljujejo ne-državljanom (npr. imetnikom zelenih kart ali celo vsem rezidentom) udeležbo na lokalnih volitvah. 
• Južna Koreja: Zakonodaja dovoljuje tujcem s stalnim prebivališčem, ki izpolnjujejo stroge pogoje (npr. več let stalnega prebivališča po pridobitvi statusa), glasovanje na lokalnih volitvah. 

Argumenti nasprotnikov in zagovornikov
Razprave o tej pravici so pogoste in polarizirane.

Zagovorniki poudarjajo, da prebivalci s stalnim naslovom v občini živijo, delajo in plačujejo davke, zato bi morali imeti možnost soodločanja o lokalnih zadevah (npr. šolstvo, infrastruktura), kar pripomore k njihovemu vključevanju v družbo. 

Nasprotniki menijo, da je volilna pravica privilegij, neločljivo povezan s formalnim državljanstvom, ali pa opozarjajo na administrativne ovire in možnost vplivanja na politiko brez polne lojalnosti državi./LN/