Slovenija, 20. junij 2026 – V Sloveniji živi nekaj več kot 530.000 očetov. Očetje otrok, rojenih leta 2024, so bili v povprečju skoraj tri leta starejši od mater teh otrok. Prisotni so bili pri 84 % porodov v omenjenem letu.

Očetje z otroki vse pogostejši tip družine

Med odraslimi prebivalci Slovenije je trenutno po demografskih ocenah nekaj več kot 530.000 očetov. V letu 2021 je po podatkih registrskega popisa prebivalstva v družinah skupaj z otroki živelo 303.000 očetov. Med temi sta jih nekaj več kot dve tretjini (67 %) živeli z ženo in otroki, približno četrtina (24 %) z zunajzakonsko partnerko in otroki, nekaj manj kot desetina (9 %) pa samo z otroki (brez žene oz. partnerke). Ta tip družine, tj. samo oče z otroki, je pri nas sicer redek, vendar njihovo število in delež naraščata. Ob popisu leta 1991 je bil delež tega tipa družine z otroki 3-odstoten.

Povprečna starost ob rojstvu otroka čedalje višja

Očetje otrok, rojenih predlani, so bili stari v povprečju 33,8 leta, kar je skoraj tri leta več od mater teh otrok. V opazovanem 15-letnem obdobju (2009–2024) se je povprečna starost očeta ob rojstvu otroka zvišala za skoraj eno leto. Pri otrocih, rojenih leta 2024, je bilo 47 očetov (0,3 %) ob rojstvu otroka mlajših od 20 let, 14 % pa starih 40 let ali več (najstarejši med njimi so imeli več kot 60 let).

Očetje prisotni pri 8 porodih od 10

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manj kot desetini porodov, v 1995 skoraj pri četrtini, v 2000 že pri več kot polovici in predlani pri 84 %. Pri materah, ki so rodile prvič, je bil ta delež še večji (88 %).

V 98 % primerov očetovstvo priznano do otrokovega prvega leta starosti

Lani je bilo očetovstvo priznano za 8.492 otrok. Pri 85 % so očetje to storili že pred njihovim rojstvom, pri desetini pa v prvem mesecu po rojstvu. Tako je bilo za 98 % otrok očetovstvo priznano do otrokovega prvega leta starosti, za 2 % ali 144 otrok pa po dopolnjenem prvem letu – najstarejši med njimi so bili stari več kot 40 let. 

Po razvezah v oskrbo očetu lani dodeljenih 4 % otrok

V Sloveniji število razvez v zadnjih desetletjih ostaja približno enako (od 2.000 do 2.500 na leto, izjema je bilo leto 2020 s 1.774 razvezami, kar povezujemo z ukrepi za zajezitev širjenja covida-19), vendar se je v tem obdobju opazno spremenila struktura dodelitev vzdrževanih otrok.

Največ otrok je po razvezi dodeljenih v oskrbo materi, vedno bolj pa narašča skupno skrbništvo nad otroki. V letu 1985 je bilo med razvezami z vzdrževanimi otroki 2 % takih, po katerih so bili otroci dodeljeni v skupno varstvo in vzgojo materi in očetu, leta 2025 pa 47 %. Pri 4 % lanskih razvez z vzdrževanimi otroki so bili otroci dodeljeni v skrbništvo očetu (1985: 6 %).

Več kot je otrok, večja je razlika med stopnjo delovne aktivnosti moških in žensk

Stopnja delovne aktivnosti je bila lani v Sloveniji pri moških, starih med 18 in 64 let, za 5 odstotnih točk višja (79 %) kot pri ženskah v tej starostni skupini (74 %). Zanimivo pa je, da se razlika med stopnjama delovne aktivnosti moških in žensk ter tudi sama stopnja večinoma zvišuje s številom otrok.

Pri moških z enim otrokom je stopnja delovne aktivnosti lani znašala 86 %, pri ženskah z enim otrokom pa 80 %. Med moškimi z dvema otrokoma se je stopnja zvišala na 93 %, med takimi ženskami pa na 86 %. Za osebe s tremi ali več otroki je stopnja delovne aktivnosti pri moških znašala 95 %, medtem ko je bila pri ženskah nižja, 84-odstotna. Stopnje delovne aktivnosti tako moških kot žensk z otroki v Sloveniji so bile lani med najvišjimi v EU.

5 % delovno aktivnih moških imelo delovni čas, krajši od polnega

Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar tak delovni čas ni enakomerno razporejen med moškimi in ženskami. Lani je imelo med delovno aktivnimi tak delovnik 5 % moških in 12 % žensk. 

85 % delovno aktivnih moških in 80 % delovno aktivnih žensk lani ni imelo težav z usklajevanjem dela in družinskih obveznosti. 5 % moških je poročalo, da sta bili največji oviri dolg delovnik ali zahtevno in utrujajoče delo. Med ženskami je bilo takih desetina./LN/Vir za objavo SURS/