Slovenija, 4. julij 2026 – Povprečen prebivalec Ljubljane ali Celja je letos junija porabil skoraj pol litra kreme za sončenje, če je dosledno upošteval dermatološka priporočila za zaščito kože, kaže analiza, ki temelji na strokovnih priporočilih in ponudbi izdelkov SPF v Sloveniji.

Podatki, ki temeljijo na analizi 69 krem za sončenje, dostopnih na platformi za primerjavo cen Shoptok.si, kažejo, da bi povprečni strošek takšne pravilne uporabe prebivalce Ljubljane ali Celja stal 54 evrov, prebivalce Maribora pa nekoliko manj, približno 43 evrov.

En pravilen nanos stane skoraj štiri evre

Podatek o skoraj pol litra porabljene kreme se sliši veliko, vendar je izračun pravzaprav preprost. Ljubljana in Celje sta junija zabeležila 15 dni s temperaturo 30 °C ali več, Maribor pa prav tako visokih 12 dni, kažejo podatki ARSO in METAR. Takšni dnevi pogosto sovpadajo z obdobji zelo visokega UV-sevanja.

V analizi je predpostavljen en popoln nanos kreme na vsak vroč dan kot konservativna ocena za povprečen mestni življenjski slog, kar pomeni skupno 450 mililitrov na mesec. Dodajmo še, da to ni ocena dejanske porabe prebivalcev, temveč model priporočene porabe, ki temelji na številu vročih dni v juniju.​

Za doseganje deklariranega zaščitnega faktorja SPF je namreč treba nanesti približno 2 miligrama kreme na vsak kvadratni centimeter kože, kar za povprečno odraslo osebo pomeni približno 30 mililitrov za en nanos po celotnem telesu. Če to prenesemo na število vročih dni v juniju in upoštevamo povprečno tržno ceno kreme za sončenje, ki znaša 0,12 evra na mililiter, en nanos stane približno 3,60 evra.

Če ta znesek pomnožimo s številom vročih dni, dobimo že omenjeni strošek na osebo za junij 2026, ki je za prebivalce Ljubljane in Celja teoretično višji kot za prebivalce Maribora. Razlika v strošku izhaja izključno iz števila vročih dni, čeprav je v praksi lahko še precej večja, saj je priporočljivo kremo uporabljati tudi pri nižjih temperaturah, kadar je UV-indeks visok.

Poleg tega so lahko stroški pravilne uporabe pri dražjih kremah občutno višji, tako da lahko v najdražjem teoretičnem scenariju v mesecu, kot je junij, dosežejo tudi do 180 evrov.

Koliko ljudi dejansko ščiti svojo kožo?

V praksi pa ostaja vprašanje, koliko ljudi dejansko posveča pozornost zaščiti kože. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni redno uporablja kremo za sončenje pri več kot eni uri izpostavljenosti soncu le 12,3 odstotka moških in 29 odstotkov žensk, medtem ko jo večina uporablja le občasno ali sploh ne.

Druge raziskave kažejo, da uporaba pri rednih uporabnikih doseže tudi 99 odstotkov v dneh, preživetih na plaži, medtem ko ob delno oblačnih dneh pade na približno 50 odstotkov. Krema za sončenje je v praksi povsem logično precej pogosteje povezana z odhodom na plažo kot z običajnim vročim dnem v mestu. Njena uporaba pa bi morala biti odvisna predvsem od skupnega časa, ki ga preživimo na prostem.​

Podatki so v tem pogledu jasni. Raziskava, objavljena v reviji British Journal of Dermatology, kaže, da povprečen prebivalec zahodnih držav med delovnim dnem na prostem preživi nekaj manj kot dve uri, kar ustreza eni priporočeni uporabi kreme za sončenje, ki je bila uporabljena tudi v tej analizi.

Čeprav večina ljudi v praksi ne uporablja priporočenih količin tovrstnih izdelkov, analiza kaže, kakšen bi bil strošek doslednega upoštevanja dermatoloških priporočil v enem izrazito toplem mesecu. Z drugimi besedami, na videz le en vsakodnevni nanos kreme v zelo vročem mesecu lahko pomeni skoraj pol litra porabljenega izdelka in več kot 50 evrov stroška na osebo. /Objavo za LN pripravil Andrija Golub