Svet, 11. julij 2026 – Po statističnih podatkih v svetovnem merilu približno štiri petine prebivalstva živi v mestih, predmestjih in manjših mestih. Po napovedih Združenih narodov pa lahko v prihodnjih 25 letih pričakujemo, da se bo ta delež še povečeval.
11. julija že 37. leto praznujemo svetovni dan prebivalstva. Združeni narodi so ga razglasili leta 1989, natančno dve leti po tem, ko je število ljudi naraslo na 5 milijard. Razglasitev je bila namenjena spodbujanju razmisleka o pomembnih demografskih vprašanjih in ozaveščanju o različnih problematikah, povezanih s svetovnim prebivalstvom.
Največ ljudi živi v mestih
V mestih je lani živelo 45 % v svetovnega prebivalstva, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 1950 (20 %). Po napovedih Združenih narodov se bosta v njih zgodili dve tretjini svetovne rasti prebivalstva do leta 2050.
Indija ima največ prebivalcev
Lani je po podatkih Združenih narodov na svetu živelo 8,2 milijarde prebivalcev, od tega v Indiji in na Kitajskem več kot tretjina (skupno 35 % ali 2,9 milijarde). Indija je leta 2023 prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu. Naslednjih osem držav se je v zadnjih 50 letih precej spreminjalo. Trenutno mednje spadajo ZDA, Indonezija, Pakistan, Nigerija, Brazilija, Bangladeš, Ruska federacija in Etiopija. V tej osmerici živi skupno 21,7 % oz. 1,8 milijarde prebivalcev. Evropska unija jih šteje nekaj manj kot 5,5 % oz. približno 450 milijonov, prebivalci Slovenije pa predstavljajo približno 0,03 % vseh Zemljanov.
Svetovnega prebivalstva živi več v mestih kot na podeželju
Približno štiri petine svetovnega prebivalstva živi v mestih, predmestjih in manjših mestih, do leta 2050 pa se bo ta delež še povečeval in takrat dosegel približno 83 %. Na podeželju živi nekaj manj kot petina svetovnega prebivalstva, po ocenah Združenih narodov pa bo ta delež dosegel vrh v 40. letih 21. stoletja in nato do leta 2050 upadel na približno 17 %. V Evropski uniji živi v mestnih okoljih nekaj več kot tri četrtine ljudi. V Sloveniji v mestih, manjših mestih in predmestjih prebiva nekaj več kot 55 % prebivalcev, kar je drugi najmanjši delež med vsemi članicami EU. Za Slovenijo se uvršča le Irska.
Džakarta prevzela primat na lestvici največjih mest
Največje mesto na svetu je s skoraj 42 milijoni prebivalcev indonezijska prestolnica Džakarta, ki je na vrhu prehitela glavno mesto Japonske Tokio, mednju pa se je umestila prestolnica Bangladeša Daka, ki pred četrt stoletja ni spadala med tri največja mesta na svetu. V zadnjih 25 letih sta iz deseterice izpadla Ciudad de Mexico in São Paulo, med prvih deset pa sta se uvrstila Kairo in Šanghaj. Slednji se je s 14. mesta leta 2000 lani povzpel na peto. Število mest z najmanj 10 milijoni prebivalcev se je z osmih leta 1975 povzpelo na 33 lani. Devetnajst od teh jih leži v Aziji. Po napovedih Združenih narodov bo največje mesto na svetu leta 2050 postala Daka, Tokio pa naj bi zaradi selitev prebivalstva padel na sedmo.
Največje mesto v Evropi je Moskva, v Evropski uniji pa Pariz. V francoski prestolnici živi približno 12,5 milijona ljudi, kar je približno 42-krat toliko kot v Ljubljani. Ta s svojimi približno 300.000 prebivalci velja za največje naselje v Sloveniji.
Neenakomerna razporeditev prebivalstva
Podatki Združenih narodov kažejo, da na kvadratnem kilometru živi povprečno 63 prebivalcev. Svetovno prebivalstvo je zaradi veliko delov sveta, ki so neprimerni za bivanje in neposeljeni, zelo neenakomerno razporejeno. V nekaterih največjih velemestih na enem kvadratnem kilometru živi v povprečju tudi več kot 20.000 prebivalcev. Med 50 najgosteje poseljenimi mesti z 1 milijonom prebivalcev ali več jih 31 leži v Aziji in 15 v Afriki. V 50 najredkeje poseljenih mestih z 1 milijonom prebivalcev ali več je na enem kvadratnem kilometru živelo v povprečju manj kot 3.500 ljudi, med njimi je 21 takšnih mest v ZDA.
V Evropski uniji je predlani na kvadratnem kilometru živelo v povprečju približno 110 prebivalcev. Najbolj poseljen kvadratni kilometer v EU je v Barceloni v Španiji – na njem živi več kot 53.000 prebivalcev.
Najgosteje poseljeni kvadratni kilometer v Šiški v Ljubljani
V Sloveniji na kvadratnem kilometru živi povprečno 105 prebivalcev. Tako kot drugod so tudi pri nas nekateri predeli neposeljeni, denimo visokogorje. Po drugi strani je kvadratni kilometer z največ prebivalcev v Sloveniji ob Celovški cesti v Šiški v Ljubljani, kjer živi skoraj 11.500 prebivalcev. To predstavlja skoraj 4 % vseh prebivalcev naselja Ljubljana.
Ljubljana je letos s povprečjem 1.101 prebivalec na kvadratni kilometer najgosteje poseljena občina. Prestolnici s povprečno 779 in 584 prebivalcev na kvadratni kilometer sledita občini Maribor in Miklavž na Dravskem polju. Najredkeje poseljena občina je Solčava s povprečno 5 prebivalci na kvadratni kilometer. Manj kot 10 prebivalcev na kvadratni kilometer prebiva še v občinah Bovec (8) in Osilnica (9)./LN/Vir SURS/