Ljubljana, 12. julij 2026 – Ali je Zoran Janković še župan za prihodnje desetletje? To je vprašanje, ki bi moralo zaznamovati letošnje lokalne volitve v našem glavnem mestu. Ne zato, ker bi bilo treba zanikati dosežke preteklih mandatov sedanjega župana Zorana Jankovića, temveč zato, ker se je svet v zadnjih letih spremenil hitreje kot kadarkoli prej, kar pomeni, da se zastavlja v uvodu zapisano ali Jankovič izpolnjuje atribute za župana za prihodnje desetletje.
Nihče ne more zanikati, da Ljubljana pod vodstvom Zorana Jankovića ni dobila prenovljeno mestno jedro, večjo turistično prepoznavnost, številne infrastrukturne projekte in bolj urejeno podobo. To so dejstva, ki sodijo v pošteno oceno njegovega dela.
Toda enako legitimno je vprašanje, ali model upravljanja, ki je bil uspešen pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, lahko enako uspešno odgovori na izzive prihodnjega desetletja.
Namreč, mesta prihodnosti ne tekmujejo več le z lepimi trgi, mostovi in urejenimi ulicami. Tekmujejo z digitalnim upravljanjem, umetno inteligenco, odprtimi podatki, razvojem inovacijskega okolja, dostopnimi stanovanji, učinkovito mobilnostjo in sposobnostjo privabljanja vrhunskega znanja.
V zadnjih letih so se v Ljubljani pojavili tudi številni primeri nasprotovanja dela civilne družbe – od parkirne politike do drugih posegov v prostor. Ne glede na to, ali so bile odločitve mestne oblasti pravilne ali ne, ta stanja kažejo, da prebivalci vse bolj pričakujejo vključevanje v odločanje, odprt dialog in večjo preglednost. Torej, gre več za vprašanje ene parkirne cone in nekaterih samovoljnih določitev, ampak gre za vprašanja sodobnega načina upravljanja mesta.
Ključno vprašanje ni, ali je Zoran Janković zaznamoval razvoj Ljubljane. To je nesporno. Ključno vprašanje je, ali je prav on človek, ki lahko Ljubljano vodi tudi v desetletje umetne inteligence, digitalne preobrazbe in novih razvojnih izzivov, ali pa mesto potrebuje drugačen razvojni koncept in novo generacijo vodenja. To je razprava, ki si jo Ljubljana zasluži.
In še to! V javnosti se kot ena od novih političnih akterk omenja tudi Urška Klakočar Zupančič, ki je skupaj z Antonom Ropom napovedala nastop na ljubljanskih lokalnih volitvah. Vendar sama prepoznavnost enega pičlega mandata na nacionalni politični ravni še ne pomenita, da ima kandidat tudi vizijo in izkušnje za vodenje glavnega mesta.
Dejstvo je, da vodenje Ljubljane zahteva dokazljive kompetence na področjih urbanega razvoja, financ, digitalne preobrazbe, gospodarstva in strateškega upravljanja, ki pa jih dama v rdečih čeveljčkih zagotovo nima. A to je že druga tema!
Bolj pomembno je, da letošnje volitve v glavnem mestu Slovenije ne bi smele biti tekmovanje večnih ali nevšečnih osebnosti, temveč primerjava razvojnih konceptov kandidatov in kandidatk, ki vedo, da vstopamo v drugačno obdobje na vseh področjih./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografije arhiv LJNovice/