Slovenija, 15. julij 2026 – Ker se spet veliko govori o tem, da javnemu servisu RTV Slovenije zmanjkuje sredstev za plače, bi bilo vredno pogledati in primerjati tri stvari z ostalimi javnimi televizijami v državah EU, in sicer: število zaposlenih v teh javnih servisih glede na število prebivalcev posamezne države EU, kakšna je višina določenega prispevka za delovanje teh javnih servisov in še kako je zagotovljena enakovrednost programske sheme, ne glede katera politična opcija je na oblasti. Torej zagotavljane pluralnosti!

V letu 2026 je na RTV Slovenija po podatkih, ki krožijo v javnosti zaposlenih več kot 2.000 oseb. Ker jim zmanjkuje denarja uprava zavoda, zaradi finančnih pritiskov, načrtuje kadrovsko krčenje in naj bi do konca leta 2026 število zaposlenih zmanjšala za okoli 100 ljudi, torej pičlih 5 %.

Ko število zaposlenih primerjamo glede na prebivalstvo države (per capita) lahko ugotovimo, da imajo manjše evropske države zaradi specifik trga praviloma višje razmerje zaposlenih na prebivalca kot velike države:

• Slovenija (2,1 milijona prebivalcev): 1 zaposlen na približno 1.050 prebivalcev (2.003 zaposleni).
• Hrvaška – HRT (3,8 milijona prebivalcev): Ima približno 2.800 zaposlenih, kar pomeni 1 zaposlen na približno 1.350 prebivalcev.
• Avstrija – ORF (9,1 milijona prebivalcev): Zaposluje okoli 3.000 ljudi, kar nanese 1 zaposlen na približno 3.030 prebivalcev.
• Finska – Yle (5,6 milijona prebivalcev): Ima okoli 2.800 redno zaposlenih, kar pomeni 1 zaposlen na približno 2.000 prebivalcev.
• Nemčija – ARD in ZDF skupaj (84 milijonov prebivalcev): Javni sistem zaposluje skupno okoli 30.000 ljudi, kar pomeni 1 zaposlen na približno 2.800 prebivalcev. 

Dejstvo! RTV Slovenija ima glede na število prebivalcev relativno visoko število zaposlenih. Je pa res, da je to tudi posledica, da mora slovenski javni servis vzdrževati produkcijski aparat (radijski programi, trije TV-programi, regionalni centri, manjšinski programi in lastni glasbeni sestavi/orkestre), ne glede na to, ali oddaja za dva ali za osemdeset milijonov ljudi. Je pa res tudi, da je povsod, čisto povsod produkcijski aparat bistveno prevelik, glede kaj ustvarjajo naši produkcijski servisi.

Višina RTV-prispevka in modeli financiranja v EU

V Sloveniji se je RTV-prispevek po dolgih letih nespremenjenega zneska s 1. januarjem 2026 ta zvišal za 10 %, tako da zdaj znaša 14,02 EUR mesečno (prej 12,75 EUR). S tem letni proračun zavoda znaša okoli 163 milijonov evrov, od česar se večina financira iz neposrednega prispevka gospodinjstev.

Financiranje – Evropske države uporabljajo tri različne modele:

Država	Model financiranja	Država  Mesečni znesek (okvirno)
Slovenija	14,02 EUR	RTV-prispevek (vezan na odjemno mesto elektrike)
Nemčija	18,36 EUR	Obvezni prispevek za gospodinjstvo (plačujejo vsi, ne glede na naprave)
Avstrija	15,30 EUR (brez deželnih dajatev)	Prispevek za gospodinjstvo (prehod iz starega RTV-sistema RAG)
Hrvaška	10,60 EUR (80 HRK)	RTV-prispevek (vezan na lastništvo sprejemnika)
Finska	Spremenljivo (od 0 do 163 EUR letno)	Posebni RTV-davek (odvisen od višine dohodka posameznika)
Francija	0 EUR neposredno	Proračunsko financiranje (prispevek je bil ukinjen, sredstva se dodeljujejo iz proračuna/DDV)

Velja dodati, da v Evropi zadnja leta prevladuje trend opuščanja klasičnega “prispevka na sprejemnik” in prehod bodisi na splošni prispevek za gospodinjstvo (Nemčija) bodisi na neposredno financiranje iz proračuna/namenskih davkov (Finska, Francija). Slednji model se v letu 2026 glasno predlaga tudi v Sloveniji s strani nekaterih političnih opcij, kar pa odpira vprašanja, kot trdijo nasprotniki uvedbe tega sistema, da bi s tem RTV bil v finančni neodvisnosti od vsakokratne vlade. Kar seveda ne drži, če je to regulirano z zakonom, ki ga vsakokratna vlada ne more kar tako spreminjati.

Pomembno! Zagotavljanje pluralnosti in programske neodvisnosti

In kaj je potrebno? Zagotavljanje politične nevtralnosti in programske sheme, ki ne bo odvisna od vsakokratne vladajoče koalicije, kar je v javnih servisih EU urejeno prek zakonskih varovalk in sestave upravljavskih organov:

• Slovenski model (Zakon o RTV Slovenija): Po uveljavitvi zadnjih zakonskih sprememb se je upravljanje preoblikovalo z namenom t.i. “depolitizacije”. Namesto starega Programskega sveta, kjer je večino članov imenoval Državni zbor (politika), sedanji Svet RTV Slovenija sestavljajo predstavniki civilne družbe (čeprav je ta tudi »spletena« s politiko), zaposlenih, kulture in akademije (SAZU, Informacijski pooblaščenec, Olimpijski komite, Varuh človekovih pravic itd.). Kljub temu, kar ima osnovo, v javnosti in politiki še vedno potekajo ostre razprave o tem, ali je s tem dosežena resnična pluralnost ali pa je prišlo le do prevlade določenega svetovnonazorskega pola. 
• Nemški model (ZDF in ARD): Njihovi televizijski sveti (Fernsehrat) temeljijo na strogi družbeni zastopanosti. Po odločitvi nemškega ustavnega sodišča delež političnih predstavnikov (države in strank) v teh organih ne sme preseči ene tretjine (33 %). Preostanek mesta pripada verskim skupnostim, sindikatom, okoljevarstvenikom in drugim civilnim organizacijam.
• Avstrijski model (ORF): Svet ORF (Stiftungsrat) ima 35 članov, a je pogosto tarča kritik, saj večino članov še vedno neposredno ali posredno delegira politika (vlada, parlamentarne stranke in zvezne dežele), kar ustvarja sistem t.i. “strankarskih prijateljev” (Freundeskreise).
• Evropski akt o svobodi medijev (EMFA): Na ravni celotne EU je stopil v veljavo Evropski akt o svobodi medijev. Ta prinaša zavezujoča pravila za vse države članice EU, ki zahtevajo, da mora biti financiranje javnih medijev stabilno in predvidljivo, vodstva pa morajo biti imenovana na podlagi preglednih in neodvisnih postopkov, kar naj bi preprečilo politično podrejanje medijev po menjavah vlad. 

Vprašanje o tem, kdo določa merila za pluralno poročanje in kakšna je pri tem vloga zaposlenih na RTV Slovenija, je ključno za razumevanje delovanja javnega medija.

Dejstvo je, da imajo javni mediji zakonsko predpisane dolžnosti glede nepristranskosti, uravnoteženosti in pluralnosti, pri čemer se pogledi na uresničevanje teh načel v praksi pogosto razlikujejo med ustvarjalci vsebin, vodstvom, regulatornimi organi in javnostjo. In tukaj so ključna dejstva o tem, kako sta zakonsko in institucionalno urejena nadzor ter odgovornost za pluralnost programov na RTV Slovenija:

Zakonski okvir in programski standardi

• Zakon o RTV Slovenija – zakon jasno določa, da mora javni medij zagotavljati celovito, objektivno in pluralno informiranje javnosti. Pluralnost je torej zakonska obveznost in ne stvar osebne izbire posameznika.
• Poklicna merila in načela – velja vedeti in se zavedati, da so novinarji in uredniki dolžni slediti sprejetim poklicnim standardom in novinarskemu kodeksu, ki narekujeta predstavitev različnih stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.

In kdo so in bi morali biti ključni odločevalci in nadzorniki nad programskimi standardi?

Zaposleni (novinarji in uredniki) imajo, in morajo imeti avtonomijo pri vsakodnevnem ustvarjanju vsebin, vendar oni niso edini ali končni razsodniki o pluralnosti. Sistem vključuje več ravni nadzora:

• Svet RTV Slovenija: Predstavlja interese javnosti in civilne družbe. Svet sprejema programski načrt, spremlja njegovo izvajanje ter ocenjuje, ali program izpolnjuje zakonska merila pluralnosti in javnega interesa.
• Varuh pravic gledalcev in poslušalcev: Sprejema pritožbe občinstva glede neobjektivnosti ali pomanjkanja pluralnosti ter o tem izdaja redna poročila in priporočila.
• Svet za radiodifuzijo (SRDF) in AKOS: Neodvisna državna organa, ki nadzorujeta izpolnjevanje programskih zahtev in zakonskih obveznosti vseh izdajateljev medijev v Sloveniji.

Ali navedeni organi opravijo svoje delo analitično in nepristranski nadzor pa je tema, ki nikoli ne bo jasno definira. A to še ne pomeni, da si zaposleni (novinarji in uredniki) na RTV Slovenija lahko jemljejo pravico, da so oni tisti, ker na tem mediju delajo.

Narava pluralnosti v javnem mediju

Pluralnost zato ne pomeni zgolj mehanskega deljenja časa med različne politične opcije, temveč vključevanje širokega spektra družbenih, kulturnih, znanstvenih in nazorskih pogledov, ki obstajajo v družbi.

Razprave o tem, ali RTV Slovenija v določenem obdobju uspešno uresničuje to poslanstvo, so stalnica v slovenskem prostoru, pri čemer različne skupine javnosti delo javnega medija ocenjujejo različno. Je pa res! To kar smo na RTV Sloveniji videli zadnja štiri leta zahteva resno presojo – ne politično – pluralnosti.

No, pa tudi bil bi že čas, da na RTV Slovenija pri pripravi svojih programov začnejo manjkrat uporabljati besedo PONOVITEV… PONOVITEV… PONOVITEV…in še enkrat PONOVITEV!!!/Objavo pripravil: J. Temlin/