Slovenija, 16. julij 2026 – Slovenija se je uradno uvrstila med deset držav z najboljšo kakovostjo zraka in najboljšimi kazalniki javnega zdravja na področju dihal, kaže obsežna mednarodna raziskava, ki so jo izvedli analitiki globalne platforme za primerjavo zdravstvenih zavarovanj Compare the Market.
V raziskavi so ocenili 88 držav po vsem svetu, pri čemer so upoštevali ključne okoljske in zdravstvene dejavnike: letne emisije toplogrednih plinov (CO2e), ravni trdnih delcev (PM2.5), razširjenost astme in stopnjo smrtnosti zaradi bolezni dihal.
Podrobnejši pogled na slovenske rezultate
Z izjemno skupno oceno 87,18 od 100 točk je Slovenija zasedla 9. mesto na svetu. S tem je za las prehitela tehnološko napredni Singapur (10. mesto z oceno 86,16), medtem ko so se nekatere druge države v širši regiji, kot sta Albanija (4. mesto) in Moldavija (5. mesto), uvrstile še nekoliko višje.
Podrobnejša analiza podatkov za Slovenijo razkriva naslednje poudarke:
- Skupne emisije toplogrednih plinov v Sloveniji ostajajo relativno nizke in znašajo 15 990 000 ton CO2e.
- Za razliko od držav na samem vrhu lestvice se Slovenija sooča z višjo stopnjo astme, saj beleži kar 5 359,11 primerov na 100 000 prebivalcev. To je bistveno več kot v Estoniji (3 442,19) ali Moldaviji (3 425,39).
- Stopnja smrtnosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji znaša 16,24 na 100 000 prebivalcev, wat je najvišja vrednost med prvo deseterico držav.
Svetovni vrh sicer obvladuje severna Evropa; prvo mesto si je zagotovila Estonija (z oceno 94,17), ki ji tesno sledita Latvija in Litva.
Svetovna deseterica: Indeks kakovosti zraka in zdravja dihal
| Mesto | Država | Emisije toplogrednih plinov (t CO2e) | Onesnaženost s trdnimi delci PM2.5 (µg/m³) | Stopnja astme (na 100k) | Smrtnost zaradi bolezni dihal (na 100k) | Ocena kakovosti zraka in zdravja dihal |
| 1 | Estonija | 14 360 000 | 4,7 | 3 442,19 | 9,30 | 94,17 |
| 2 | Latvija | 10 960 000 | 8,0 | 3 783,45 | 7,19 | 93,12 |
| 3 | Litva | 20 680 000 | 10,4 | 3 214,88 | 7,60 | 92,77 |
| 4 | Albanija | 7 670 000 | 16,7 | 3 879,33 | 6,81 | 88,89 |
| 5 | Moldavija | 13 540 000 | 15,7 | 3 425,39 | 9,86 | 88,48 |
| 6 | Ukrajina | 216 090 000 | 8,6 | 5 564,46 | 8,04 | 88,00 |
| 7 | Slovaška | 44 780 000 | 13,1 | 3 839,84 | 11,52 | 87,86 |
| 8 | Gruzija | 19 050 000 | 16,4 | 2 524,32 | 13,99 | 87,48 |
| 9 | Slovenija | 15 990 000 | 14,9 | 5 359,11 | 16,24 | 87,18 |
| 10 | Singapur | 74 290 000 | 13,4 | 5 987,04 | 6,75 | 86,16 |
Skrita nevarnost: Opozorilo pred poletno vročino in ozonom
Kljub spodbudnim letnim statistikam zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da prebivalci ne smejo postati nepazljivi, še posebej med poletno vrhunsko vročino.
Slovenska poletja vse pogosteje zaznamujejo ekstremne temperature in močno sončno sevanje. Strokovnjaki opozarjajo, da intenzivna sončna svetloba neposredno spodbuja nastajanje visokih koncentracij talnega (troposferskega) ozona, smoga in dušikovega dioksida (NO2).
Za razliko od zaščitnega ozonskega plašča visoko v stratosferi je talni ozon strupeno sekundarno onesnaževalo. Nastane namreč takrat, ko sončna svetloba sproži kemične reakcije med izpusti iz prometa ali industrije in okoliškim zrakom. Ker ima Slovenija že zdaj relativno visoko incidenco astme (več kot 5 300 primerov na 100 000 prebivalcev), lahko poletni smog resno ogrozi zdravje občutljivejših skupin.
Metodologija
Ta nabor podatkov razvršča izbrane države po vsem svetu na podlagi kakovosti zraka in zdravstvenih izidov na področju dihal. Z združevanjem kazalnikov onesnaženosti zraka in zdravstvenih metrik, povezanih z boleznimi dihal, indeks izpostavlja regije s čistejšim zrakom in boljšim splošnim zdravstvenim stanjem dihal.
Vsak posamezni kazalnik je bil normaliziran na vrednost med 0 in 1. V primerih, ko podatki niso bili na voljo, je bila dodeljena ocena 0. Iz ocen vseh analiziranih kazalnikov je bilo nato izračunano povprečje, ki je dalo končni skupni rezultat znotraj lestvice do 100 točk. Višje število točk označuje čistejši zrak in boljše zdravje dihal med prebivalstvom./LN/