Slovenija, 19. julij 2026 – Ne bo odveč vedeti, če načrtujete večji polog gotovine na svoj bančni račun (na primer po prodaji avtomobila, prejemu darila ali dediščine), da morate poznati zakonodajo, ki preprečuje pranje denarja. Pravila so strožja, kot si misli večina ljudi.
Tukaj je nekaj podatkov, kar morate nujno vedeti:
Meja pologa je 10.000 evrov – Pri pologu tega zneska ali več boste morali na banki podpisati izjavo in predložiti uradno dokazilo o izvoru denarja (npr. kupoprodajno pogodbo, potrdilo o dedovanju ipd.).
Ob tem velja, da ni pomembno, ali denar polagate na svoji matični banki ali na kateri koli drugi finančni ustanovi – zakonodaja je za vse enaka.
»Drobljenje« zneskov ne pomaga: Če poskusite sistem “zaobiti” in položite več manjših zneskov (npr. trikrat po 4.000 EUR v krajšem času), bo banka te transakcije zaznala kot povezane in prav tako zahtevala dokazila.
In kaj se zgodi, če izvora ne dokažete? V tem primeru ima vsaka banka zakonsko dolžnost, da tak polog zavrne, primer pa mora prijaviti Uradu za preprečevanje pranja denarja.
Nasvet za prihodnje, ki si ga velja zapomniti! Kadar koli opravljate večje posle z gotovino, vedno shranite vse pogodbe in račune. Tako se boste ob obisku banke izognili nepotrebnim nevšečnostim in dolgotrajnim postopkom.
Še to velja vedeti! Pravila zunaj Evropske unije, vključno z bankami na Balkanu (Srbija, BiH, Črna gora, Severna Makedonija) in drugod po svetu, so prav tako stroga, v nekaterih primerih pa celo bolj zapletena in rigorozna kot v EU.
Ker so vse te države članice globalne organizacije FATF (Financial Action Task Force), morajo v svojo zakonodajo prevzeti mednarodne standarde za boj proti pranju denarja.
Vredno je vedeti še to! Če slovenski državljan (ki nima stalnega prebivališča ali državljanstva v tisti državi) pride na banko v BiH ali Srbijo z večjo količino gotovine, ga banka obravnava kot nerezidenta s stopnjo visokega tveganja.
Ob tem pa velja, da mnoge banke polog gotovine nerezidentom sploh onemogočajo, če pred tem pri njih nimajo odprtega računa s statusom zaposlitve ali poslovanja v tej državi.
Zahtevajo, vsaj morali bi, kar nekaj dokumentov od potrdila o prebivališču v Sloveniji do davčne številke in overjenih, uradno prevedenih pogodb, ki dokazujejo izvor denarja.
Tudi davčne oaze, ki so v preteklosti veljale za finančno “divji zahod”, so danes pod drobnogledom. Polog gotovine s strani tujca je tam praktično nemogoč brez predhodnega zapletenega postopka ugotavljanja identitete in porekla premoženja. Vsaj taka so uradna pravila./Objavo pripravil J. Temlin/