Pariz, 27. julij 2026 – Na današnji dan, 27. julija leta 1793 je bil »na papirju« ustanovljen znameniti muzej Louvre v Parizu. Je pa res, da je 10. avgusta istega leta prvič fizično sprejel obiskovalce.
Torej, 27. julij leta 1793 je francoska Narodna konvencija (revolucionarna vlada) sprejela uradni odlok (dekret) o ustanovitvi muzeja z imenom Muséum central des Arts. S tem zakonom je država tudi uradno določila, da se palača Louvre preoblikuje v javni muzej, namenjen razstavi zaplenjenih kraljevih in cerkvenih umetnin.
Kot že rečeno, pa so 10. avgust leta 1793 muzej Louvre odprli za javnost, ko so prvi obiskovalci lahko vstopili v Grande Galerie. Ta datum je imel tudi močan politični simbolizem. Odprli so ga natanko eno leto po padcu monarhije (10. avgust 1792, ko so zaprli kralja Ludvika XVI.). Zato so revolucionarji ta dan izbrali za veliko javno slavje in uradno otvoritev.
Velja dodati, da se je zgodovina zgradbe muzeja začela že veliko prej. Prvotno je bila stavba muzeja zgrajena kot trdnjava ob koncu 12. stoletja (okoli leta 1190), kasneje v 14. stoletju pa je postala kraljeva rezidenca. Ko se je kraljevi dvor preselil v Versajsko palačo, je stavba začela služiti kot prostor za hrambo kraljevih umetniških zbirk.
In kaj vse ponuja muzej Louvre?
Louvre je največji muzej umetnosti na svetu in ponuja izjemno bogato zbirko, ki obsega več kot 380.000 predmetov in 35.000 razstavljenih umetnin, razdeljenih v devet glavnih oddelkov, ki ponuja na ogled neprecenljiva dela, med katerimi so najbolj znana Mona Liza (Leonardo da Vinci), Miloška Venera, Krilata zmaga s Samotraki in Umirajoči suženj (Michelangelo).
Ena največjih zbirk na svetu je tudi zbiralka muzeja, ki vključuje sfinge, mumije, nakit in papiruse iz obdobja od prazgodovine do krščanskega obdobja. V tem izjemnem muzeju lahko obiskovalci vidijo tudi grške, etruščanske in rimske starine. Pa zbirko klasične umetnosti iz celotnega sredozemskega bazena, ki prikazuje razvoj kiparstva in keramike. V njem so tudi predmeti iz starodavnih civilizacij – Mezopotamije, Perzije in Levanta, vključno s slavnim Hamurabijevim zakonikom.
Tu je mogoče videti tudi obsežno zbirko poantičnih skulptur, razdeljena na francosko šolo in tuje šole (italijanska, španska, severnoevropska). Pregled evropskega slikarstva od 13. stoletja do leta 1848, z močnim poudarkom na francoskih romantičnih delih (npr. Svoboda vodi ljudstvo) ter italijanskih in nizozemskih mojstrih. Razkošne predmete, kot so francoski kronski dragulji, ure, tapiserije, vitraži in pohištvo iz različnih zgodovinskih obdobij.
Del muzeja ponuja tudi predstavitev islamske kulture, kot so preproge, keramika, steklo in kovinski predmeti, ki pokrivajo trinajst stoletij islamske zgodovine in kulture.
Torej, znameniti muzej Louvre v Parizu poleg stalnih zbirk ponuja tudi začasne razstave, vodene oglede, izobraževalne delavnice, predavanja v avditoriju ter čudovit razgled na znamenito stekleno piramido na osrednjem dvorišču Cour Napoléon.
Rekli boste, a ste se tega spomnili zaradi današnjega dne in obletnice? Da, tudi! A tudi zato, ker je včeraj, 26. julija, na stotine milijonov gledalcev videlo področje muzeja Louvre v Parizu tudi zaradi izjemnih kolesarjev, ki vedno ob zadnji etapi dirke Tour de France v Parizu vozijo mimo te ikonične znamenitosti, vključno njegove znamenite piramide.
In tudi zato, kjer je med temi “obiskovalci” Louvra na kolesih bil tudi trenutno najznamenitejši kolesar na svetu Slovenec Tadej Pogač.
Torej še en razlog več, da smo objavo posvetili muzeju Louvre./Objavo pripravila: A. T. Seme/