Svet, 27. julij 2027 – Danes, 27. julij 2026 bo Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) predstavila stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu za leto 2026. In sicer bo predstavljeno poročilo, ki preučuje izziv visokih stroškov zdrave prehrane in kaj to pomeni za prizadevanja za odpravo lakote in vseh oblik podhranjenosti do leta 2030.

Čeprav Evropa in Srednja Azija ostajata regiji na svetu z najbolj zanesljivo preskrbo s hrano, je leta 2024 tudi v tem delu sveta skoraj 98 milijonov ljudi doživelo zmerno ali hudo prehransko negotovost, skoraj 60 milijonov pa si ni moglo privoščiti zdrave prehrane. Hkrati pa debelost, bolezni, povezane s prehrano, in neenakosti postajajo velike težave javnega zdravja in močno obremenjujejo nacionalne proračune.

Glede na podnebne spremembe, gospodarsko nestanovitnost, geopolitične napetosti in spreminjajoča se pričakovanja potrošnikov sta prehranska varnost in prehrana vse bolj povezana s širšimi razpravami o gospodarski odpornosti, javnem zdravju, konkurenčnosti in socialni stabilnosti.

Da bi najnovejše ugotovitve postavili v regionalni kontekst ter pojasnili dejavnike, ki oblikujejo trenutne trende na področju prehrane, FAO redno organizira mednarodne virtualne tiskovne konference za medije – eden od teh bo danes, 27. julija  (smo prijavljeni)-, ki jih zanimajo dogodki o omenjenih področjih, tokrat za Evropo in Srednjo Azijo. In sicer predvsem zato, da bi se čim širša javnost seznanila s cenovno dostopnostjo zdravim prehranjevanjem, prehransko varnostjo in tudi podhranjenostjo.

In pred tem še nekaj podatkov o dostopnosti zdrave prehrane, prehranski varnosti in podhranjenosti po svetu

Po podatkih zadnjega poročila Združenih narodov o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (Poročilo SOFI 2026) se globalna lakota sicer zmanjšuje že tretje leto zapored, vendar ostaja napredek počasen, krhek in neenakomerno porazdeljen. Danes se s kronično lakoto sooča približno 645 milijonov ljudi (7,8 % svetovnega prebivalstva), medtem ko si skoraj tretjina človeštva ne more privoščiti zdrave prehrane zaradi njene visoke cene.

1. Dostopnost zdrave prehrane: Cenovna kriza

Izziv sodobnega sveta ni več le pridelava dovolj kalorij, temveč zagotavljanje cenovne dostopnosti hranljivih živil.

Povprečna cena zdrave prehrane se je od leta 2021 povečala za 25 % in znaša 4,28 dolarja na osebo na dan. To znatno presega mednarodno prag revščine. Okoli 2,69 milijona ljudi (32,7 % svetovnega prebivalstva) si ne more privoščiti zdrave hrane. Namesto tega se zanašajo na cenejše, energetsko goste, a hranilno revne osnovne vire (ogljikovi hidrati) ali ultra-predelano hrano.

Regionalna nesorazmerja: Razmere so najtežje v Afriki, kjer si kar 66,6 % prebivalstva ne more privoščiti zdravega obroka. To je dvakrat več kot v Aziji ali Latinski Ameriki.

Strukturne ovire: Visoke cene svežega sadja, zelenjave in beljakovin poganjajo neučinkovite oskrbovalne verige, pomanjkanje hladilnih sistemov, slaba prometna infrastruktura in zgrešene kmetijske subvencije.

2. Prehranska varnost: Trije ključni stebri pod pritiskom

Prehranska varnost pomeni, da imajo vsi ljudje stalno fizični in ekonomski dostop do varne ter hranljive hrane. Po oceni agencij ZN (FAO, WFP, WHO, UNICEF, IFAD) 25,8 % svetovnega prebivalstva (približno 2,1 milijarde ljudi) trpi za zmerno ali hudo prehransko nesigurnostjo.

Glavni dejavniki, ki spodkopavajo prehransko varnost, so:

Vojne in nestabilnosti (npr. na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in delih Afrike) ostajajo glavni krivec za prehranske krize. Uničujejo lokalno pridelavo in prekinjajo humanitarne poti. Leta 2025 sta bili potrjeni celo dve lakoti (famine) in sicer v Gazi ter Sudanu.

Ekstremni vremenski pojavi (suše, poplave in vplivi pojava El Niño) desetkajo pridelke in vire preživetja najrevnejših kmetov.

Pa tudi počasno okrevanje po pandemiji, inflacija ter visoke cene energentov in gnojil omejujejo zmožnost držav, da bi vlagale v sisteme socialne zaščite.

3. Podhranjenost in dvojno breme nepravilne prehrane

Svet se sooča z »dvojnim bremenom« nepravilno prehrano, kjer v istih državah ali celo gospodinjstvih soobstajata podhranjenost in debelost.

Pristojne organizacije opozarjajo, da napredek pri doseganju svetovnih ciljev glede prehrane otrok je prepočasen. Namreč, približno 150 milijonov otrok, mlajših od pet let, je zaradi kronične podhranjenosti zaostalo v rasti, kar trajno škoduje njihovemu telesnemu in kognitivnemu razvoju. Hkrati jih 6,6 % trpi za akutno podhranjenostjo oziroma hiranjem, ki je smrtno nevarno stanje.

Torej! Stanje po svetu kaže, da več kot milijarda ljudi trpi zaradi t.i. »skrite lakote« – pomanjkanja ključnih vitaminov in mineralov (npr. železa, cinka, vitamina A), kar vodi v slabokrvnost (anemijo) in oslabljen imunski sistem. Anemija med ženskami v rodni dobi se globalno celo poslabšuje.

Nasprotno pa zaradi lažje dostopnosti poceni, predelane hrane z visoko vsebnostjo sladkorjev in maščob, odstotek debelih odraslih hitro narašča (iz 12,1 % leta 2012 na 16,2 %). To drastično povečuje tveganje za kronične bolezni, kot je recimo diabetes tipa 2./J.T./Fotografiji le ponazoritveni – Vir:pexels