Frankfurt, 28. julij 2026 – Evropska centralna banka (ECB), ki je skrbnik skupnega denarja članic evroobmočja, se je letos, torej 24 let po prvi izdaji, odločila dopolniti likovno podobo skupne valute in uradno začela javno spletno anketo, v kateri lahko prebivalci Evrope glasujete o desetih oblikovalskih predlogih videza naslednje serije evrskih bankovcev. To bo tudi prva popolna prenova evrske gotovine po njeni uvedbi leta 2002.

Kot se ve, so prvi bankovci Evropske unije (evrski bankovci, ki jih uporabljamo zdaj) uradno prišli v obtok 1. januarja 2002, in sicer v 12 državah članicah evroobmočja. To je bila tudi največja menjava gotovine in s tem valut samostojnih držav v zgodovini človeštva.

Ključni zgodovinski mejniki:

Leta 1991 (Maastrichtska pogodba) države EU podpišejo sporazum o vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije (EMU). Nato je leta 1996 takratni Evropski denarni inštitut izbral motive za nove bankovce (Zmagal je avstrijski oblikovalec Robert Kalina). Leta 1999 evro postane uradna valuta, vendar le za elektronska plačila in računovodske namene. No, in leta 2002 prebivalci prvič dobijo v roke prave evrske bankovce in kovance.

Politično nevtralno oblikovanje – Glavni izziv pri oblikovanju prvotnih bankovcev je bil, da bankovci ne bi dali prednosti nobeni posamezni državi. In avstrijski oblikovalec Robert Kalina je to rešil z izbiro izmišljenih arhitekturnih elementov, ki predstavljajo različna obdobja evropske kulturne zgodovine, in sicer:

Sprednja stran bankovca je simbolizirala evropski duh odprtost in sodelovanja. Zadnja stran bankovca pa povezavo med evropskimi narodi in preostalim svetom.

No, in zdaj po 30 letih nastanka videza prvotnih evrskih bankovcev evra (30 let upoštevano od leta 1996 – potrditve prvega vizualnega videza prvotnih bankovcev avtorja Robert Kalina) je na predlog Sveta ECB predviden izbir dopolnilnega videza naslednje serije evrskih bankovcev.

Ključne podrobnosti o novih predlogih, ki jih je zasnoval kot osnovo ECB. Oblikovalski predlogi so nastali na podlagi dveh glavnih tem, ki sta bili izbrani za ponazoritev skupne evropske identitete:

• Evropska kultura (skupni kulturni prostori): Na sprednji strani bankovcev so prvič v zgodovini evra upodobljene resnične zgodovinske osebnosti, ki so zaznamovale evropsko umetnost, znanost in družbo (npr. Maria Callas, Ludwig van Beethoven, Marie Curie, Leonardo da Vinci). Na hrbtni strani so prizori iz kulturnega življenja, kot so knjižnice, šole in javni trgi.
• Reke in ptice (odpornost v raznolikosti): Ta serija prinaša motive evropskih rek (od gorskih izvirov do morja) in ptic v njihovih naravnih okoljih (npr. vodomec, bela štorklja, sabljarka, čebelar). Na hrbtni strani se podobe zlijejo z zgradbami evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija.

No, da bi bila raven odločitve izbire, kakšen naj bo videz novih evrskih bankovcev, res dovolj demokratična, je ECB objavilo anketo, ta je odprta do 21. septembra 2026, ko se bodo tudi na njeni osnovi oblikovali končni predlogi videza, ki naj bi jih nato potrdil Svet ECB, predvidoma proti koncu letošnjega leta.  

Kako lahko sodelujete?

Ogled predlogov: Vseh 10 grafičnih različic si lahko podrobno ogledate na strani s predlogi za oblikovno podobo novih eurskih bankovcev na spletišču ECB.

Oddaja glasu: Svoje mnenje o posameznih konceptih oddate neposredno v anketi, ki jo najdete na uradni spletni strani Evropske centralne banke o prihodnjih bankovcih.

In še to velja dodati! – Novi bankovci bodo poleg sodobnejšega videza prinesli tudi naprednejše zaščitne elemente proti ponarejanju, manjšo obremenitev za okolje ter boljšo dostopnost za slepe in slabovidne. V obtok bodo prišli šele čez nekaj let, saj izbrani dizajn čaka še dolgotrajno testiranje in tehnična prilagoditev.

Če se morda ne spomnite…

Države EU, ki so uvedle euro namesto svoje valute – V evroobmočju je trenutno 21 držav članic Evropske unije, ki so svojo nekdanjo nacionalno valuto uradno nadomestile z evrom.

Seznam teh držav, razvrščenih po kronološkem vrstnem redu prevzema valute:

Te države so evro uvedle kot knjižni denar leta 1999, bankovce in kovance pa so začele uporabljati 1. januarja 2002: Avstrija (zamenjala avstrijski šiling), Belgija (zamenjala belgijski frank), Finska (zamenjala finsko marko), Francija (zamenjala francoski frank), Irska (zamenjala irski funt), Italija (zamenjala italijansko liro), Luksemburg (zamenjala luksemburški frank), Nemčija (zamenjala nemško marko), Nizozemska (zamenjala nizozemski glden), Portugalska (zamenjala portugalski eskudo) in Španija (zamenjala špansko pezeto)

Kasnejše širitve evroobmočja (od leta 2001 naprej): Grčija (leto 2001), Slovenija (leto 2007, prva med novimi članicami), Ciper (leto 2008), Malta (leto 2008), Slovaška (leto 2009), Estonija (leto 2011), Latvija (leto 2014), Litva (leto 2015), Hrvaška (leto 2023) in  Bolgarija (leto 2026, zadnja članica, ki se je pridružila območju)

Torej, zdaj veste, da ECB (Banka ECB je bila ustanovljena 1. junija 1998 in ima svoj sedež v Frankfurtu na Majni v Nemčiji) želi preoblikovati skupni denar članic evroobmočja. A je prav, da veste tudi, da pri tem lahko sodeluje tudi vi, in sicer na tej POVEZAVI – stran je varna, a preverja, da niste robot. /Objavo pripravil: J. Temlin/