Evropa, 29. julij 2026 – Nemčija, Irska, Nizozemska, Švedska, Danska in Luksemburg so države Evropske unije, ki privabljajo največ visoko kvalificirane in izobražene delovne sile. Po letu 2015 raziskave kažejo, da so migracije stanje na trgu dela delno izboljšale, saj so preprečile kritično pomanjkanje delovne sile zaradi staranja prebivalstva, vendar pa problema pomanjkanja visoko izobraženega kadra niso rešile. Razlog tiči v strukturnih neskladjih in pojavu, imenovanem “odtekanje ali neizkoriščenost možganov” .
Države, ki privabljajo največ visoko kvalificiranih kadrov
Privlačnost držav se meri po dveh kriterijih: po deležu visoko izobraženih migrantov v državi in po indeksu privlačnosti za talente (OECD Talent Attractiveness Index).
Nemčija – Je glavna ciljna destinacija v EU zaradi močnega tehnološkega sektorja, avtomobilske industrije in olajšanih pogojev za pridobitev modre karte.
Irska – Privablja ogromno izobraženih tujcev (več kot 50 % migrantov izven EU ima terciarno izobrazbo) zaradi angleškega jezika in sedežev multinacionalk.
Švedska, Nizozemska in Luksemburg -To so države z najvišjim deležem zaposlenih na visoko kvalificiranih delovnih mestih v svojih regijah (npr. Stockholm in Utrecht presegata 65 % visoko kvalificirane zaposlenosti).
Danska – Izstopa po odličnih delovnih pogojih in močnem STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika) sektorju.
Vpliv migracij po letu 2015: Izboljšanje ali poslabšanje?
Stanju na trgu dela po letu 2015 ne moremo podati enoznačne ocene, saj so migracije prinesle tako rešitve kot nove izzive.
Kje so migracije stanje IZBOLJŠALE?
Brez priseljevanja bi se delovno aktivno prebivalstvo v državah, kot so Nemčija, Španija in Portugalska, drastično zmanjšalo. Med letoma 2019 in 2023 so migranti zapolnili kar dve tretjini vseh novonastalih delovnih mest v EU.
Stopnja zaposlenosti migrantov v EU je dosegla rekordnih 68,2 %. Priseljenci iz držav izven EU so se hitreje vključevali v trg dela, s čimer so ublažili splošno pomanjkanje osebja v gospodarstvu.
Delež univerzitetno izobraženih migrantov, ki prihajajo v EU, stalno raste (pri migrantih izven EU se je dvignil na 32,6 %).
Kje so se pokazala POSLABŠANJA in sistemske težave?
Več kot 41 % visoko izobraženih migrantov izven EU opravlja dela, za katera so preveč kvalificirani (delajo v gradbeništvu, gostinstvu, čiščenju).
Države EU (vključno s Slovenijo) imajo izjemno dolgotrajne in zapletene postopke za priznavanje tujih diplom in poklicnih licenc (čeprav je res, da jih je tudi veliko – glede na dokumente migratov spornih). To pomeni, da zdravniki ali inženirji iz tretjih držav pogosto opravljajo preprosta fizična dela.
Kljub velikemu valu migracij po letu 2015 se skoraj polovica (46 %) malih in srednjih podjetij v EU še vedno sooča s hudim pomanjkanjem kadrov s pravimi znanji. Priseljenci namreč niso nujno imeli specifičnih znanj, ki jih trg v tistem trenutku potrebuje.
In kako je Sloveniji? – Slovenija se sooča z enim največjih pomanjkanj delovne sile v EU. K nam se večinsko priseljuje delovna sila iz držav nekdanje Jugoslavije. Čeprav ti delavci rešujejo kritične deficitarne sektorje (gradbeništvo, transport, predelovalna industrija), Slovenija še vedno težko privabi in zadrži vrhunske svetovne talente z visoko izobrazbo, saj ti raje odhajajo v zgoraj omenjene zahodne in severne države EU. /Objavo pripravil: J.T./