Slovenija/Italija, 31. julij 2026 – Na današnji dan, 31. julija 1992, je Italija uradno priznala slovensko pravno nasledstvo Osimskih sporazumov z izmenjavo diplomatskih not med državama. Ta korak je potrdil kontinuiteto meja in zaščito manjšin po razpadu Jugoslavije in stanja po nastanku Slovenije, ko samostojen in suverene države.

Osimski sporazumi so mednarodni pravni akti, ki so jih 10. novembra 1975 podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija v italijanskem mestu Osimo blizu Ancone, z ratifikacijo v obeh parlamentih pa so stopili v veljavo 11. oktobra 1977.

Osimske sporazume sestavljajo trije temeljni dokumenti ter 16 dodatkov:

Meddržavna pogodba med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo

Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo

Protokol o prosti coni

No, in 31. julija 1992 je Italija uradno priznala, da je po tem datumu Slovenija, in ne več Jugoslavija, prevzela pravno nasledstvo Osimskih sporazumov, kar se jezgodilo z izmenjavo diplomatskih not med državama. Ta korak je potrdil kontinuiteto meja in zaščito manjšin po razpadu Jugoslavije

Podrobnejše informacije o diplomatskem pomenu te obletnice

Osimski sporazumi so eden največjih povojnih diplomatskih dosežkov v regiji, ki je iz nekdanje krizne točke ustvaril prostor sodelovanja. Po uradnih stališčih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na portalu GOV.si obletnica nosi globok diplomatski pomen v treh ključnih dimenzijah. 

Dediščina dialoga in miru

Sporazumi so dokončno zaprli nevarno ozemeljsko in politično žarišče hladne vojne.

Dokument dokazuje, da sta mirna diplomacija in dolgotrajen dialog uspešnejša od pritiska.

Nekdanja strogo varovana meja se je preoblikovala v stičišče povezovanja in odprtosti. 

Dogovor je postavil tudi trdne pravne temelje, ki slovensko-italijanskih odnosov ne prepuščajo političnim nihanjem. Uspešno nasledstvo iz leta 1992 je Slovenijo utrdilo tudi kot enakopravno in resno partnerico v mednarodni skupnosti. In kar je prav tako zelo pomebno je to, kar na z Avstrijo, še ni uspelo doseči, da je sporazum z Italijo postal ključno diplomatsko orodje za ohranjanje identitete in pravic slovenske manjšine v Italiji. 

Na temeljih Osima sta državi razvili tudi tesno sodelovanje znotraj schengenskega območja. Morda velja dodati še to, da je ta zgodovinski dogovor posredno omogočil tudi uspeh projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, ko sta Nova Gorica in Gorica pod skupnim sloganom »GO! Borderless« (Gremo brez meja) kot prvi čezmejni so-mesti v zgodovini uspešno izvedli projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) – leta 2025.

Obletnica opominja tudi, da so stabilne meje in spoštovanje manjšin nujni pogoj za stabilnost celotne Evrope./LN/