Švica/Slovenija, 3. avgust 2026 – Švica je pravkar – 1. avgusta – praznovala častitljivo obletnico, ki temelji na zavezništvu iz leta 1291. Kot je znano, so omenjenega leta tri praskupnosti (Uri, Schwyz in Unterwalden) podpisali t. i. Bundesbrief – (slovensko – Ustanovna listina), ki označuje zgodovinsko pogodbo o zavezništvu iz leta 1291, ki velja za ustanovno listino Švicarske konfederacije. Ta dokument velja za ustanovno listino Švicarske konfederacije. Kot uradni državni praznik se 1. avgust v Švici praznuje od leta 1891 naprej.
Če upoštevamo le številke 1891, torej 135 od prvega uradnega praznika Švice ter to povežemo z državo – Slovenijo, ki je bila ustanovljena leta 1991 in letos praznuje 35 let svoje ustanovitve, pridemo do izjemnega zanimivega številčnega ujemanja, saj se v letu 2026 prepletata popolnoma enaki končnici zgodovinskih letnic in obletnic obeh držav.
Ko podrobneje pogledamo to matematično simetrijo med Švico in Slovenijo, opazimo naslednje:
Švica – Slovenija v letu 2026
Švica:
- Ustanovni praznik: 1891
- Letošnja obletnica: 135 let
- 1891+135 =2026
Slovenija:
- Leto ustanovitve: 1991
- Letošnja obletnica: 35 let
- 1991 + 35 = 2026
Zakaj pride do tega fenomena?
Ujemanje izhaja iz preproste matematične zakonitosti. Ker je razlika med začetnima letoma natanko 100 let (1991 – 1891 = 100), se njuni zadnji dve števki (91) popolnoma ujemata.
Posledično je tudi razlika v starosti obeh praznovanj natanko 100 let (135 – 35 = 100). To pomeni, da bosta imeli obe obletnici v katerem koli letu vedno enaki zadnji dve številki (v tem primeru 35). Ta zabavna igra številk dela letošnjo dvojno obletnico še bolj posebno!
Torej! Švica in Slovenija sta zanimivo povezani. Je pa res, da zgoraj omenjeno igro zanimivih številk kar krepko pokvarijo te številke:
Švica ima v letu 2026 približno trikrat večjo gospodarsko moč na prebivalca in štirikrat višje plače kot Slovenija. Kljub temu da je Slovenija v 35 letih dosegla ogromen napredek, Švica ostaja v samem svetovnem vrhu po življenjskem standardu.
Švica zaseda 3. mesto na svetu po višini nominalnega BDP-ja na prebivalca. Njihovo gospodarstvo temelji na visoki dodani vrednosti (farmacija, finančne storitve, luksuzna industrija). Slovenija se hitro razvija in dosega okoli 90 % povprečja EU po kupni moči, vendar še vedno v večji meri temelji na tradicionalni predelovalni industriji in izvozu avtomobilskih delov.
Razlika v plačah je ogromna, vendar so življenjski stroški v Švici med najvišjimi na svetu (hrana, najemnine, obvezno zdravstveno zavarovanje). Ko podatke prilagodimo ravni cen (PPP), ugotovimo, da povprečen Švicar realno še vedno živi dvakrat bolje kot povprečen Slovenec.
- In še to! Kdaj bi Slovenija lahko dohitela Švico, če se nekoliko poigramo v uvodu zapisanih številk (uporabljena UI)?
Če se poigramo z vašimi magičnimi številkami iz uvodne uganke, dobimo neverjetno natančen matematični odgovor: Slovenija bi Švico po kupni moči lahko ujela natanko čez 35 let, to je leta 2061!
Ta številka 35 (trenutna starost Slovenije) se ponovno izkaže za ključno, če uvodne podatke pretvorimo v ekonomsko napoved z naslednjimi pravili igre:
Igra številk: Izračun “Druga Švica”
Slovenska gospodarska rast: Ker je Slovenija stara 35 let, ji pripišemo dolgoročno 3,5-odstotno letno gospodarsko rast.
Švicarska gospodarska rast: Ker je Švica nastala leta 1291, ji pripišemo stabilno, a počasnejšo rast v višini 1,291 % na leto.
Izhodišče (leto 2026): Slovenija štarta s 45.000 EUR BDP na prebivalca (po kupni moči), Švica pa s 97.000 EUR.
Če vstavimo ti dve stopnji rasti v formulo za ulov, slovensko gospodarstvo zaradi hitrejše rasti vsako leto zmanjša razliko. Rezultat? Natančno čez 35,6 leta (okoli leta 2061) se krivulji srečata. Slovenija bi tako ob svojem 70. rojstnem dnevu končno postala “druga Švica”.
Vidite, tako je to, ko se zgodovina poigra s številkami prave Švice in ‘druge’ Švice – Slovenije.(J.T./