Evropa/Slovenija, 5. avgust 2026 – Medtem ko članice EU jadikujejo, da imajo veliko pomanjkanje delovne sile, smo nekoliko pobrskali po podatkih od brezposelnosti v Evropski uniji.

Podatki kažejo, da povprečna stopnja brezposelnosti v Evropski uniji znaša 6,0 %, kar predstavlja približno 13,3 milijona iskalcev zaposlitve. Razmere na trgu dela pa se med zahodnimi državami in tradicionalnimi »zaposlitvenimi bazeni« zunaj EU močno razlikujejo. Spodnji pregled pa prikazuje stopnje brezposelnosti po podatkih Eurostata in Svetovne banke, ki kaže, da je znotraj EU opaziti od rekordno nizke do visoke brezposelnosti.

Znotraj EU so razlike izrazite. Nekatere nekdanje tranzicijske države imajo danes celo manj brezposelnih kot razviti Zahod.

Država / Regija	Stopnja brezposelnosti (%)	Glavne značilnosti
Povprečje EU	6,0 %	Stabilno zgodovinsko nizko povprečje.
Bolgarija	3,0 %	Izjemno nizka stopnja, primanjkljaj delovne sile.
Poljska	3,1 %	Močan proizvodni sektor, zaposluje tujce.
Češka	3,3 %	Tradicionalno najnižja brezposelnost v EU.
Slovenija	3,8 %	Visoka stabilnost, velik manko kadrov.
Nemčija	3,9 %	Kljub gospodarskim nihanjem trg ostaja trden.
Italija	5,7 %	Izboljšanje v zadnjih letih, a regionalne razlike ostajajo.
Francija	8,2 %	Strukturirane težave pri zaposlovanju mladih.
Švedska	8,7 %	Višja brezposelnost zaradi ohlajanja storitvenega sektorja.
Španija	10,1 %	Kljub upadu še vedno med najvišjimi v EU.
Finska	10,5 %	Trenutno najvišja brezposelnost znotraj EU.

Države zunaj EU: Tradicionalni »zaposlitveni bazeni«

Zgodovinski zaposlitveni bazen za razvito Evropo (predvsem Zahodni Balkan) kaže globok razkol med državami, ki uspešno okrevajo, in tistimi s kroničnimi strukturnimi težavami.

Hrvaška (čeprav že članica EU, a del regije): 4,3 %. Uspešna integracija in turistični razcvet sta drastično zmanjšala bazen nezaposlenih.

Srbija: ~9,0 %. Trg dela napreduje, vendar se sooča z odlivom izobraženih kadrov v tujino.

Turčija: 8,2 %. Ogromen zaposlitveni trg, ki beleži izboljšanje pogojev in upad brezposelnosti.

Bosna in Hercegovina: ~12,2 %. Ostaja eden največjih virov delovne sile za Slovenijo in Nemčijo. Visoka stopnja je posledica strukturnih neskladij in počasnih reform.

Severna Makedonija in Kosovo: Obe območji se kljub postopnemu upadu še vedno spopadata z dvomestnimi stopnjami brezposelnosti, predvsem med mladimi in ženskami.

Ključni premik: Bazen se prazni zaradi demografije

Podatki Svetovne banke opozarjajo na nov fenomen. Brezposelnost v državah zaposlitvenega bazena ne upada le zaradi odpiranja novih delovnih mest, temveč predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva in množičnega izseljevanja delovno aktivnih ljudi v zahodno Evropo. Zaradi tega se razvita Evropa zdaj vedno bolj obrača proti azijskim trgom dela.

Delež tujih državljanov med delovno aktivnim prebivalstvom v Sloveniji znaša 16,0 %, kar pomeni, da je v državi zaposlenih že približno 150.700 tujih delavcev.

Trend uvoza delovne sile vztrajno raste. Med vsemi novozaposlenimi v državi delež tujcev sedaj prvič presega delež domačih delavcev. Od vseh oseb, ki so se na novo zaposlile, je bilo namreč kar 53 % tujih državljanov.

Kje dela največ tujih delavcev?

Tuji delavci so ključni za delovanje nekaterih najbolj deficitarnih gospodarskih panog:

Gradbeništvo: Več kot četrtina vseh delovno aktivnih tujcev dela v gradbenem sektorju, kjer predstavljajo večino celotne delovne sile.

Predelovalne dejavnosti: Močna zastopanost v industriji in proizvodnji.

Promet in skladiščenje: Izjemno visok delež predvsem med vozniki tovornjakov.

Od kod prihajajo?

Čeprav struktura doživlja opazne premike, se slovensko gospodarstvo še vedno najbolj zanaša na tradicionalne trge:

Bosna in Hercegovina: Ostaja daleč največji vir delovne sile.

Kosovo in Srbija: Predstavljata naslednji dve ključni bazi v regiji.

Novi azijski trgi: Zaradi praznjenja balkanskega bazena podjetja pospešeno zaposlujejo delavce iz Azije.

Tuji delavci so v povprečju znatno mlajši od domačih – njihova povprečna starost je 40,1 leta, medtem ko je povprečna starost slovenskih delavcev 44,4 leta.

In še pogled na jadikovanje članic EU, da jim pomanjkanje delovne sile bi lahko pogledali tudi z vidika predrobnega prestrukturiranja gospodarstev v članicah EU, ki pa potoka po našem prepričanju prepočasi in neorganizirano.

Dejstvo! Pritoževanje članic Evropske unije glede pomanjkanja delovne sile pogosto zanemarjajo globlji strukturni problem. Trenutni primanjkljaj ni le demografsko vprašanje, ampak neposredna posledica prepočasnega, neorganiziranega in površinskega prestrukturiranja gospodarstev.

Ključni vidiki neuspešnega prestrukturiranja

Umetno ohranjanje nizko produktivnih delovnih mest – Subvencije in pomanjkanje drznih reform ohranjajo pri življenju panoge z nizko dodano vrednostjo, ki porabijo preveč kadra.

Prepočasna avtomatizacija in digitalizacija – Podjetja v EU povprečju investirajo v napredne tehnologije in robotizacijo bistveno počasneje kot konkurenti v ZDA ali Aziji.

Strukturni nesklad na trgu dela – izobraževalni sistemi ne sledijo potrebam prihodnosti, zaradi česar primanjkuje specifičnih tehničnih profilov, medtem ko je drugih kadrov preveč.

Birokratske ovire pri preusmerjanju – prehod delovne sile iz starih, zamirajočih industrij v moderne, visokotehnološke sektorje je ujet v dolgotrajne administrativne postopke.

Posledice za EU – Zanašanje na uvoz tuje delovne sile brez hkratne modernizacije procesov deluje le kot kratkoročni obliž. Brez sistemskega in vodenega prehoda v visoko produktivna gospodarstva bo EU izgubljala globalno konkurenčnost, pomanjkanje kadra pa se bo kljub migracijam stopnjevalo. To je le nekaj dejstev, ki pa »STARO« Evropo ne bodo rešil z »inženirji« iz Afrike, ki mimo pravil vstopajo v EU, a tudi ne delovana sila, ki jo zdaj članice EU »uvažajo« iz Azije./Objavo pripravil: J.T./Fotografija le ponazoritvena – vir: Pexels /