Slovenija, 10. avgust 2026 – Sončni mrk je eden najbolj fascinantnih astronomskih pojavov, kjer Luna za kratek čas dobesedno zakrije Sonce, nastane pa izključno zaradi izjemnega vesoljskega naključja velikosti in razdalj.
V Sloveniji bomo v sredo, 12. avgusta 2026, priča izjemnemu delnemu Sončevemu mrku, pri katerem bo Luna zakrila kar med 79 in 90 odstotkov Sončevega premera. Pojav bo viden pozno popoldne in se bo zaključil tik ob sončnem zahodu.
Globalno gledano gre sicer za prvi popolni Sončev mrk v celinski Evropi po letu 1999, ki bo v celoti viden v ozkem pasu čez Grenlandijo, Islandijo in Španijo.
Za astronomske navdušence in nepoznavalce je spodaj podrobnejša razlaga osnov tega pojava in natančnih mikro-lokacij v Sloveniji.
Kaj je osnova mrka?
Sonce je od Lune v resnici večje za približno 400-krat. Hkrati pa je od Zemlje oddaljeno natanko 400-krat bolj kot Luna.
Zaradi tega geometrijskega razmerja sta Sonce in Luna na našem nebu videti skoraj popolnoma enako velika. Ko se Luna na svoji orbiti poravna natančno med Zemljo in Sonce, njena senca pade na površje Zemlje in nastane sončni mrk.
Poznamo tri glavne vrste mrkov:
Popolni mrk, ko Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev. Za nekaj minut se sredi dneva stemni in vidna postane Sončeva atmosfera (korona).
Kolobarjasti mrk pa je takrat ko Luna na svoji eliptični poti predaleč od Zemlje, zato je videti manjša od Sonca. Ko se poravnata, okoli črne Lune ostane viden svetel “ognjeni obroč”.
Delni mrk pa se zgodi takrat, telesa niso idealno poravnana. Luna odškrtne le del Sonca, ki postane videti kot svetleč srp (to se bo 12. avgusta zgodilo pri nas).
Natančne mikro-lokacije v Sloveniji za astronomske navdušence
Ker bo Sonce ob vrhuncu mrka izjemno nizko (le 2 stopinji nad obzorjem), vsaka senca šteje. Za resen fotografski ali vizualni užitek so primerne naslednje točne lokacije:
Primorski rob in Kras (Popoln pogled nad obzorje)
Socerb (grad): Odličen in lahko dostopen rob z odprtim pogledom proti Tržaškemu zalivu in Italiji. Zahod je popolnoma čist.
Pomjan nad Koprom: Najvišja vas, ki nudi nemoten pogled proti zahodnemu obzorju čez morje.
Vremščica ali Slavnik: Vrhova na Krasu, kjer ni nobenih ovir v smeri zahajanja Sonca.
Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe (Visokogorske točke)
Vrh Krna (2244 m): Verjetno najboljša točka v državi. Pogled proti zahodu se odpira globoko nad Furlansko nižino, kar pomeni, da bo Sonce vidno do zadnje sekunde pred zahodom.
Mangartsko sedlo: Dostopno z avtomobilom (visoka gorska cesta), obrnjeno proti zahodu, obdano s čudovito kuliso gora.
Krvavec (Zgornja postaja ali Plaža): Dostopna točka nad meglo in nižinsko vlago, z odprtim pogledom proti zahodu čez Ljubljansko kotlino.
Notranjska in hriboviti zahod
Nanos (Pleša pri oddajniku): Skalni rob ponuja idealno razgledno ploščad proti zahodu.
Javorniki nad Cerkniškim poljem: Izbrani goli vrhovi ponujajo čisto linijo proti obzorju.
Javna opazovanja za javnost – Slatina v Halozah (Cirkulane): Točna mikrolokacija je pri tamkajšnjem turistično-izobraževalnem središču, kjer astronomi postavijo teleskope s posebnimi filtri, skozi katere lahko varno gledajo tudi mimoidoči in nepoznavalci.
- In še pomembno varnostno opozorilo
Gledanje neposredno v Sonce brez ustrezne zaščite povzroči trajne poškodbe vida. Velja vedeti, da navadna sončna očala, zatemnjena stekla ali fotografski filmi ne zadoščajo.
Obvezno je uporabite certificirana očala za Sončev mrk z ustreznim filtrom. Za opazovanje utrinkov kasneje ponoči pa posebna oprema ni potrebna./LN/Uporabljeni tudi podatki UI/