Slovenija, 19. avgust 2026 – Nekdanji upokojeni politik Miha Brejc (nekoč član SDS, ki je zdaj njen velik nasprotnik) je sprožil t. i. spletno peticijo, s katero po elektronski poti zbira podpise z zahtevo, da naj se odstavi sedanji predsednik DZ-ja Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca. Kot objavlja RTV Slovenija na svojem portalu, naj bi Brejčeva spletna peticija, ki nosi naslov stevogohome.si  samo v 24 urah dosegla več tisoč ljudi, ki naj bi jo ti podpisali. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj lahko Miha Brejc doseže s pridobljenimi podpisi s svojo peticijo, saj ta razen javnomnenjskega odziva po našem mnenju nima osnov za pravno veljavni učinek. A le smo morda na kaj pozabili ob tej navedbi našega pogleda?

Dejstvo je, da spletna peticija Mihe Brejca nima neposrednega pravno-formalnega učinka na razrešitev predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića, saj v slovenskem ustavnopravnem sistemu tovrstne spletne iniciative delujejo izključno le kot sredstvo javnomnenjski oz. moralnega pritiska, in to je tudi vse.

Da pa bi bili pri tej oceni nedvoumni in jasni velja dodati, da so za odstavitev predsednika DZ ključni ustavni, poslovniški in tudi politični dejavniki, ki določajo okvir tovrstnih odločitev, in sicer, da je mehanizem razrešitev predsednika DZ v izključni pristojnosti poslank in poslancev. To pa se dosega z odločitvijo, in sicer, da morajo pobudniki te zahteve zbrati 46 glasov poslank in poslancev, in to na tajnem glasovanju.

Kot se ve, pa opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica trenutno skupaj premorejo le 40 glasov, kar je premalo za uspeh brez podpore preostalih strank, ki trenutno Stevanovića nočejo odstavljati.

Velja dodati, da naj bi Brejčevi t. i. »digitalni« podpisniki na njegovo pobudo zahtevali le odstop Zorana Stevanovića z mesta predsednika DZ, temveč pozivajo tudi stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica, da na prvi popočitniški seji podprejo dnevni red seje, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija o aferi Black Cube, a kot je razumeti le v tistem delu, ko je govora o morebitni vpletenosti predsednika SDS in njegove stranke.

Kdo je Miha Brejc – Vir Wikipedija »Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca Toma Brejca, ki je leta 1975 diplomiral na temo Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela, leta 1982 magistriral na temo Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja in leta 1985 doktoriral na temo Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja. Bil je redni profesor na ljubljanski Fakulteti za upravo, kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti.

Med letoma 1990 in 1993 je vodil Varnostno informativno službo, naslednico Službe državne varnosti in predhodnico današnje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA).

V kratkem obdobju Bajukove vlade leta 2000 je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. Na volitvah leta 2000 je bil na listi SDS izvoljen v Državni zbor in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada opoziciji.

Sodeloval je v Konvenciji o prihodnosti EU, kjer je bil namestnik Lojzeta Peterleta. Opazovalec v Evropskem parlamentu je postal leta 2003, leta 2004 pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini Evropske ljudske stranke”, da bi za formalnopravni učinek moral za zbiranje podpisov uradno priglasiti in izvesti skladno z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (fizično na upravnih enotah ali z varno elektronsko identifikacijo)«.

No, in ta upokojeni politik s takšnim znanjem – se dela, da ne ve -, da je zakonodajna iniciativa pravno formalna za vložitev zakonskih predlogov s strani ljudstva le, če pobudniki zberejo 5.000 overjenih podpisov.

Je pa res, da ima vsak državljan pravico do vložitve peticije, a ob vedenju, da ta državne organe zavezuje le k temu, da jo obravnavajo in nanjo odgovorijo, a ne da zahtevi tudi ugodijo.

Torej, iz navedenega sledi le to, da je Brejčeva peticija pravica, da odpisani politik s pravno neobvezujočo elektronsko peticijo, naredi preko srednjih medijev nekaj reklame, da še obstaja./Objavo pripravil J. Temlin/