Dunaj, 25. avgust 2026 – Znamenita dunajska Albertina najavlja veliko jesensko razstavo s predstavitvijo Pabla Picassa in Francisa Bacona. Razstavo dveh najpomembnejših predstavnikov figurativnega slikarstva 20. stoletja, v prepričljivem dialogu. Kot se ve je bil Picasso za Bacona vzornik in t.i. očetovska figura, s katerim se je ta primerjal vse življenje.

Tokrat bodo obiskovalci Albertine deležni ogleda 70 ključnih del iz mednarodnih muzejev in zasebnih zbirk – od Chicaga in Mexico Cityja do Londona, Pariza in Stockholma – in sicer tistih del s katerimi sta umetnika ponazarjala, kako se radikalno upodobi  človeško telo.

V svojih delih oba umetnika na svojstven način upodabljata popačene upodobitve človeškega telesa in na ta način razkrivata bolečino, željo in ranljivost ter sodobni duši nastavljata neomajno ogledalo.

Ogled te res izjemne razstave bo na ogled od 18. septembra 2026 do 31. januarja 2027, se razume v hiši za predstavitve izjemnih ustvarjenih dosežkov velikanov zgodovinskega vsestranskega umetniškega ustvarjanja.

• In še nekaj o obeh omenjenih slikarskih genijih:

Pablo Picasso (1881–1973) je bil brez dvoma eden najvplivnejših, najbolj plodovitih in najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Vaša izjava, da gre za »umetnika, ki mu ni para«, drži v več pogledih – ne le zaradi njegove tehnične genialnosti, temveč predvsem zaradi njegove neverjetne sposobnosti, da je skozi celotno življenje nenehno rušil obstoječe slikarske norme in na novo definiral vizualno umetnost.

Picassova filozofija ustvarjanja je lepo zajeta v njegovem slavnem citatu: »Predmete slikam tako, kot jih mislim, ne tako, kot jih vidim.« Umetnosti ni razumel kot zrcalo narave, ampak kot konceptualno orodje za izražanje globlje resnice, človeških čustev in družbenih stisk

Francis Bacon (1909–1992) velja za enega najbolj silovitih, vplivnih in provokativnih slikarjev 20. stoletja. Njegova umetniška dela so prepoznavna po grobih, popačenih in ekspresivnih človeških figurah, ki so pogosto ujete v klavstrofobične, kletkam podobne geometrijske prostore. Bacon je s svojim specifičnim slogom raziskoval teme, kot so odtujenost, nasilje, eksistencialna tesnoba in človeška ranljivost.

Bacon je pogosto slikal ljudi iz svojega ožjega kroga (umetnika Luciana Freuda, zbirateljico Muriel Belcher) ter lastne avtoportrete, pri čemer je obraze razmesaril in deformiral z namenom, da bi ujel “golo psihično resnico” subjekta./ Objavo pripravila: A.T.S./ Pravno obvestilo: Fotografije (razen naslovne, ki je naša avtorska last) so dovoljene samo za to objavo in se jih brez soglasja ALBERTINE ne sme (po)objavljati/