Slovenija/Avstrija, 2. september 2026 – Medtem, ko se v Sloveniji ukvarjamo, kaj bi na novo uredili odnos do tistih, ki prejemajo socialno pomoč, a so delovno zmožni, smo pogledali, kako to urejajo naši severni sosedje, po katerih se tako radi zgledujemo, ko gre za plače, a ko gre za obveznost pa se raje pogleduje v zgodovino, ki smo še živeli v socializmu.
Pa poglejmo, komu pripada v Avstriji socialna pomoč in kakšna je razlika na tem področju s slovenskim sistemom.
V Avstriji se denarna socialna pomoč uradno imenuje socialna pomoč (Sozialhilfe), v nekaterih zveznih deželah (npr. na Dunaju) pa jo še vedno izvajajo pod imenom zagotovljeni minimalni dohodek (Bedarfsorientierte Mindestsicherung).
Komu pripada socialna pomoč v Avstriji?
Socialna pomoč v Avstriji je namenjena prebivalcem, ki si ne morejo sami zagotoviti osnovnega preživetja in kritja stanovanjskih stroškov z lastnim delom, premoženjem ali drugimi prejemki.
Za pridobitev mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Status in bivanje: Pravico imajo avstrijski državljani, osebe s priznanim azilom ter državljani EU/EGP in tretjih držav, ki v Avstriji zakonito in neprekinjeno prebivajo več kot 5 let (ali so v Avstriji zaposleni). Pogoj je tudi stalno prebivališče (Hauptwohnsitz) v državi.
Pripravljenost za delo: Prosilec mora biti prijavljen na zavodu za zaposlovanje (AMS) in aktivno iskati delo. Izjeme veljajo za upokojence, trajno nesposobne za delo, osebe, ki negujejo hudo bolne sorodnike ali otroke, mlajše od 3 let (če ni varstva).
Premoženjski cenzus: Preden prejmete pomoč, morate porabiti lastne prihranke. V letu 2026 premoženje posameznika ne sme presegati 7.379 € (izvzeto je nujno osebno vozilo za službene namene ali nepremičnina, v kateri živite, a le za določeno obdobje).
Znanje jezika (pogoj v nekaterih deželah): Polna višina socialne pomoči je lahko pogojena z znanjem nemškega jezika (vsaj raven B1) ali zaključeno integracijsko pogodbo. Če tega pogoja ne izpolnjujete, se pomoč lahko zniža.
Zneski pomoči se določajo na ravni zveznih dežel. Kot primer: na Dunaju (za leto 2026) polni znesek za samsko osebo znaša 1.229,89 € na mesec.
Razlike med avstrijskim in slovenskim sistemom
Čeprav oba sistema delujeta kot zadnja socialna mreža za preprečevanje revščine, se močno razlikujeta v višini, decentralizaciji in strogosti pogojev.
| Kriterij | Avstrijski sistem (Sozialhilfe) | Slovenski sistem (DSP) |
| Ureditev sistema | Decentraliziran. Zvezna država postavlja okvirje, vsaka zvezna dežela (Bundesland) pa sama določa točne zneske, pogoje in dodatke. | Centraliziran. Zakonodaja in zneski so enotni za celotno državo, postopke vodijo Centri za socialno delo (CSD). |
| Višina za samsko osebo | Bistveno višja. Znaša okoli 1.230 €/mesec (npr. na Dunaju), kar odraža višje življenjske stroške. | Nižja. Osnovni znesek denarne socialne pomoči (DSP) v Sloveniji znaša nekaj čez 490 €/mesec (znesek se redno usklajuje). |
| Jezikovni pogoji | Da. Vključuje integracijske pogoje (znanje nemščine ali angleščine); neizpolnjevanje vodi v znižanje izplačila. | Ne. Slovenski sistem ne pogojuje prejemanja socialne pomoči z znanjem slovenskega jezika. |
| Družinski prejemki | Degresivna lestvica. Višina pomoči na posameznega otroka se z večanjem števila otrok v družini pogosto zmanjšuje, da se prepreči pasivnost. | Linearna/Progresivna. Zneski za otroke se seštevajo glede na ponderje, več otrok pomeni sorazmerno višjo skupno pomoč družini. |
| Pravice za tujce | Strožje. Državljani EU in tretjih držav morajo praviloma dokazati vsaj 5 let zakonitega bivanja, preden lahko zaprosijo za pomoč. | Blažje. Tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje imajo takojšen dostop, pod določenimi pogoji in mednarodnimi pogodbami pa tudi tisti z začasnim. |
| Vpliv na nepremičnino | Vpis v zemljiško knjigo je v nekaterih deželah možen šele po neprekinjenem 3-letnem prejemu pomoči na lastniški nepremičnini. | Zaznamba na nepremičnini se izvede, če ima posameznik v lasti stanovanje/hišo, ki presega standarde, prejeta pomoč pa se lahko kasneje vrača iz zapuščine. |
Torej! Če živite v Avstriji in se znajdete v finančni stiski, avstrijski sistem ponuja višjo finančno varnost kot slovenski, vendar od prožilcev zahteva strožjo integracijo (jezik), hitrejšo aktivacijo na trgu dela in daljšo predhodno dobo bivanja, če niste avstrijski državljan. In to velja vedeti! Tam pristojni organi ne poznajo »spregledov«, če se ne držite pravil. Seveda vse velja za tiste, ki so se trenutno znašli v socialnih težavah, ker nimajo dela – a ga iščejo.
In še to! Po zadnjih uradnih podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (zdaj Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport) je bilo decembra 2025 v Sloveniji do denarne socialne pomoči upravičenih 69.537 oseb./LN/Uporabljeni tudi podatki UI/