Slovenija, 7. september 2026 – Sedanji generalni direktor podjetja Slovenske železnice, Dušan Mes, vodi Slovenske železnice že 14 let. Položaj generalnega direktorja je prevzel leta 2012. Decembra 2023 pa so mu nadzorniki Golobove vlade, v času ministrovanje Alenke Bratušek, ki je vodila ministrstvo za infrastrukturo, podelili še en nov štiriletni mandat, ki je začel teči 25. marca 2024. Torej Dušan Mes velja za direktorja z najdaljšim stažem na čelu Slovenskih železnic v zgodovini samostojne Slovenije.

In če bi cesar Franc Jožef I., ki  je odigral ključno vlogo pri gospodarskem in infrastrukturnem razvoju slovenskih dežel, saj je že leta1849 Deželi Kranjski zagotovil prvo železniško povezavo z Dunajem, videl kako Mes vodi Slovenke železnice bi ga zagotovo dal odstaviti. A zanimivo, da to ni uspelo (niso želeli – v obdobju od leta 2012 do 2026) sedmim vladam države Slovenije, ki so jih vodili štirje različni predsedniki vlad (Janez Janša, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Robert Golob)

Velja dodati tudi, da je zgodovinski mejnik Ljubljana obeležila z dokončanjem železniške postaje, in sicer 18. avgusta 1849, ko je v mesto slovesno pripeljal prvi vlak iz Celja. Ta dogodek je bil organiziran na 19. rojstni dan cesarja Franca Jožefa, lokomotiva, ki je pripeljala zgodovinski prvi vlak, pa je nosila ime »Neuberg«. Sama stavba kolodvora je bila sicer zgrajena že leto dni prej, spomladi leta 1848, vendar je na otvoritev prometa čakala do dokončanja celotnega odseka Južne železnice med Celjem in Ljubljano.

Proga, znana kot Južna železnica, pa se je v naslednjih letih pod njegovim okriljem razširila do Trsta, kar je Deželo Kranjsko dokončno umestilo na evropski gospodarski zemljevid.

Pa se vrnimo v sedanjost – A le na tire  (ne prenovitev železniške postaje v Ljubljani, ker ta še ni dokončana), in sicer kako je danes mogoče potovati na področju ostanka cesarstva in »dežele«, ki je že 35 let samostojna država. Ob tem je stanje v “deželi” – vožnja po tirih po njej, na določenih področjih skoraj slabše, ko je bilo to leta 1849.

• Osnova za ta uvod je obisk mesta Celovec, kjer smo pričakali kolegico, ki je z vlakom avstrijskih železnic pripotovala z Dunaja do Celovca. Torej »nekoč tudi našega Celovca«, ki kot se ve globoko odmeva v slovenski zgodovinski zavesti zlasti z izjemno močno zgodovinsko, kulturno in tudi politično vlogo, ki jo je Celovec (nemško Klagenfurt) imel za slovenski narod, zlasti v 19. in na začetku 20. stoletja. Danes je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške.

No, ta zgodovinski kontekst je dodan tudi zato, da se ve, kako se tam, kjer smo bili nekoč »zraven« zdaj odmikajo od nas – na področju infrastrukture zagotovo. Pa ne samo infrastrukture, a to je že druga tema.

Nazaj k potovalnim časom z vidika, ki jih ponujajo oni iz ostanka cesarstva in ti iz znamenite in napredne nove države Slovenije.

Potovanje z vlakom med Dunajem in Celovcem je zelo priljubljeno, saj so se potovalni časi z odprtjem nove hitre proge Koralmbahn znatno skrajšali.

• Železniška razdalja in čas vožnje po Avstriji na relaciji Dunaj – Celovec

Razdalja po železnici: približno 234 do 235 kilometrov zračne/neposredne linije, celotna dolžina železniške poti pa znaša okoli 330 kilometrov.

Najhitrejši čas vožnje: s sodobnimi vlaki Railjet (RJ) potovanje traja le približno 3 ure in 5/10 minut do 3 ure in 26 minut (odvisno na koliko postajah se vlak zaustavi).

Pogostost povezav: direktni vlaki družbe ÖBB vozijo redno, večinoma vsako uro oziroma na vsakih 30 do 60 minut.

Zaradi dokončanja ključnih infrastrukturnih projektov v Avstriji (kot je predor Koralm) so ti časi stabilnejši in hitrejši od večine cestnih povezav v konicah. Vlaki vozijo neposredno z glavne postaje Wien Hauptbahnhof do postaje Klagenfurt Hauptbahnhof.

Potovanj z vlakom med Koprom in Mursko Soboto (nismo upoštevali Hodoš, ki je zadnja postaja) traja povprečno približno 6 ur, celotna železniška razdalja prek Ljubljane in Pragerskega pa znaša okoli 285 kilometrov.

• Železniška razdalja in čas vožnje po Sloveniji na relaciji Koper – Murska Sobota

Čas vožnje: Najhitrejše povezave trajajo okoli 5 ur in 38 minut, medtem ko povprečne vožnje zaradi postankov in prestopanj trajajo do 6 ur in 25 minut.

Razdalja po tirih: Železniška pot (Koper – Divača – Ljubljana – Zidani Most – Pragersko – Ormož – Murska Sobota) meri približno 285 km.

Prestopanje: Redne dnevne linije običajno zahtevajo prestopanje (najpogosteje v Ljubljani ali Zidanem Mostu).

Torej, zdaj vidite čemu naslov – Če bi cesar Franc Jožef I. videl, kako delujejo naše železnice, bi zagotovo bili Dušanu Mesu šteti dnevi, pred tem pa tudi celotnemu »glavarstvu dežele« Slovenije

No, ker cesarja Franca Jožefa I. (1830–1916) ni več – natanko 110 let bi bilo najbolj prav, da kar državljani Slovenije, ki plačujejo tako Mesa, kot ne prav sposobno »glavarstva« dežele Slovenije odločijo, da je prišel čas za korenite spremembe pri vodenju Slovenskih železnic.

In še to! – Franc Jožef I. (1830–1916) je bil avstrijski cesar in ogrski kralj iz dinastije Habsburško-Lotarinške. Vladal je neverjetnih 68 let (od leta 1848 do svoje smrti leta 1916), kar ga uvršča med najdlje vladajoče evropske monarhe./Objavo pripravil: J. Temlin/tudi vse fotografije/