Slovenija, 1. oktober 2026 – Lani je celotno slovensko gospodarstvo izkazalo presežek s tujino. S presežkom so poslovali vsi sektorji, razen države, ki je ustvarila primanjkljaj. Finančne in nefinančne družbe so presežek v primerjavi z letom prej zmanjšale, gospodinjstva pa so ga povečala. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je zvišala.

Presežek slovenskega gospodarstva znašal 3,4 % BDP

Slovensko gospodarstvo je v prejšnjem letu ustvarilo 2.388 mio. EUR presežka, kar je bilo manj kot predlani (3.549 mio. EUR). Prav tako je njegov delež v BDP upadel s 5,3 % na 3,4 %. Saldo menjave blaga in storitev s tujino je znašal 3.874 mio. EUR oz. manj kot leto prej (4.439 mio. EUR), saj je bila rast uvoza izrazitejša od rasti izvoza. Medtem ko je bila pri blagu rast uvoza 2,5 %, je bila pri izvozu le 0,2 %. Pri storitvah je bila rast 4,6 % na uvozni in 6,3 % na izvozni strani.

Bruto nacionalni dohodek je znašal 70.846 mio. EUR, kar je za 5,6 % več kot predlani (67.079 mio. EUR). Njegov obseg določa višino prispevka, ki ga Slovenija vplačuje v proračun EU.

Nefinančne družbe ustvarile manj presežka

Nefinančne družbe so ustvarile 126 mio. EUR presežka (0,2 % BDP), tj. manj kot leto prej (533 mio. EUR oz. 0,8 % BDP).

Stopnja dobička nefinančnih družb, izražena kot delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti, se je rahlo zvišala, in sicer s 33,0 % na 33,2 %. Kljub porastu Slovenija še vedno zaostaja za povprečjema na ravni EU (40,1 %) in evrskega območja (39,6 %).

Investicijsko aktivnost merimo s stopnjo investiranja, ki izraža delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodatni vrednosti. Ta je znašala 21,5 % in je na medletni ravni porasla za 1,1 odstotne točke, vseeno pa ostaja pod povprečjema EU (22,6 %) in evrskega območja (22,1 %).

Finančne družbe prav tako z manj presežka

Finančne družbe so poslovale z 204 mio. EUR presežka. Ta je bil manjši kot leto prej (545 mio. EUR).

Sektor država povečal primanjkljaj

Primanjkljaj države je znašal 1.812 mio. EUR (2,5 % BDP) in je bil za 1.240 mio. EUR večji kot leto prej (572 mio. EUR oz. 0,8 % BDP). Prihodki so se povečali za 7,2 %, izdatki pa za 11,1 %.

K porastu prihodkov države so največ pripomogli socialni prispevki, sledili so davki na proizvodnjo in uvoz ter davek na dohodek. K povečanju izdatkov so največ prispevali socialni prejemki v denarju in naravi, sredstva za zaposlene in bruto investicije v osnovna sredstva.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev višja

Sektor gospodinjstev (vključno s sektorjem nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva – NPISG) je izkazal 3.870 mio. EUR presežka. V strukturi celotnega dohodka gospodinjstev imajo največji delež sredstva za zaposlene, sledijo socialni prejemki v denarju in naravi. Medtem ko je delež prvih glede na leto prej ostal nespremen (51,6 %), se je delež drugih malenkost zvišal (s 30,2 % na 30,8 %).

Pomemben agregat za sektor gospodinjstev je razpoložljivi dohodek. To je dohodek, ki ostane gospodinjstvom po plačilu vseh obveznosti ter je namenjen potrošnji in varčevanju. Povečal se je s 40.106 mio. EUR na 42.188 mio. EUR oz. za 5,2 %. Rast razpoložljivega dohodka je nekoliko presegla rast izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev (4,3 %), kar pomeni, da se je delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev povečal. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, ki izraža delež bruto varčevanja v razpoložljivem dohodku gospodinjstev, je znašala 14,7 %. V primerjavi z letom 2024 (14,0 %) je porasla za 0,7 odstotne točke, s čimer se je izenačila s stopnjo za povprečje v evrskem območju in bila višja od povprečja EU (14,3 %)./LN/Vir SURS/

Neto posojanje (+) / neto izposojanje (-) po institucionalnih sektorjih, Slovenija, tekoče cene