Hamburg/Ljubljana, 2. oktober 2026 – Mednarodna zveza za robotiko (IFR)  sporoča, da se je globalno število profesionalnih servisnih robotov leta 2025 povečalo za 24 % na skoraj 250.000 enot, kar poudarja uspešen prehod na komercialno avtomatizacijo. Te ugotovitve so predstavljene v poročilu World Robotics 2026 Service Robots, ki ga je izdala omenjena Mednarodna zveza za robotiko (IFR).

“Servisni roboti se širijo v vsakodnevno področje,” pravi Jane Heffner, predsednica Mednarodne zveze za robotiko. “Prodaja je narasla v vseh treh segmentih z dvomestnimi stopnjami rasti, in sicer se je število profesionalnih servisnih robotov povečalo za  24 %, medicinskih za 19 % in servisnih robotov za široko porabo pa za kar 37 %.”

Glavne uporabe oz.  uvedbe za profesionalnih servisnih robotov so bili zaznani na področju:  Transporta in logistika, ki ostajata v vodstvu kot glavna nosilca uvajanja in uporabe s 117.500 prodanimi enotami v letu 2025. To pomeni 21-odstotno rast in predstavlja 47-odstotni tržni delež. Ti roboti se prvenstveno uporabljajo za transport ter za avtomatizacijo materialnih tokov in dostavnih procesov. Čeprav je tradicionalna prodaja ostala glavni monetizacijski kanal, je priljubljenost poslovnih modelov RaaS (robotika kot storitev) še naprej rásla. Ob tem velja dodati, da je v ZDA to že prevladujoč poslovni model.

Na drugem mestu so gostinski roboti (hospitality robots). Večino teh robotov predstavljajo stroji za mobilno vodenje, informacijske točke v javnih okoljih in teleprisotnost. Na tretjem mestu sledi trg profesionalnih čistilnih robotov, kjer je čiščenje tal glavna aplikacija v tem segmentu.

Humanoidni roboti – Humanoidni roboti, ki so zasnovani tako, da posnemajo ljudi in delujejo v okoljih, prilagojenih ljudem, pritegnejo ogromno pozornosti zaradi svoje potencialne prilagodljivosti. Medtem ko so nedavni napredek v umetni inteligenci, senzorjih in nadzornih sistemih omogočili impresivne pilotne projekte, večina trenutnih aplikacij ostaja specializirana in pogosto zahteva človeško upravljanje na daljavo (teleoperacijo).

V letu 2025 je bilo po vsem svetu prodanih približno 7.000 enot humanoidov polne velikosti (nad 140 cm). Ti roboti so namenjeni komercialni in profesionalni uporabi zunaj raziskav in razvoja (R&D) ter zabave.

Ključni izzivi, kot so varnostni standardi, visoki stroški usposabljanja in vzdrževanja ter pomanjkanje močnega poslovnega primera (zlasti v industrijskih okoljih), še naprej omejujejo splošno uporabo. Da bi humanoidni roboti postali praktična vsakodnevna orodja, je nujen nadaljnji napredek pri intuitivnem programiranju, robustnem rokovanju, ekonomskem prilagajanju obsega (scaling) in standardizirani varnosti.

“V posebnem poglavju poročila World Robotics 2026 ponujamo celovit pregled humanoidov kot najnovejšega trga robotike,” pravi dr. Werner Kraus, predsednik odbora za servisne robote pri IFR.

Roboti za široko porabo (potrošniško uporabo)

Servisni roboti za široko porabo so v glavnem sestavljeni iz domačih robotov, namenjenih masovnemu trgu. Skupna prodaja potrošniških robotov se je leta 2025 povečala za 37 % na skoraj 34,2 milijona enot. Ključni trendi vključujejo avtomatizacijo gospodinjskih opravil, integracijo umetne inteligence in povezovanje s sistemi pametnega doma.

Medicinska robotika – Z 8.400 prodanimi enotami in 57-odstotno stopnjo rasti so kirurški roboti glavno gonilo rasti na trgu medicinske robotike, kar odraža njihovo vse večjo uporabo v klinični praksi. Prehod s tehnološkega razvoja na komercialno uvajanje je v zadnjem desetletju dobil pomemben zamah. To spodbujajo napredek v robotiki, izboljšani klinični rezultati in vse večja sprejemljivost med zdravstvenimi delavci.

Opomba: World Robotics Service Robots ob tej informaciji dodaja, da njihovo poročilo  temelji na vzorčnih podatkih. Podatki niso projicirani na celotno industrijo. Sestava vzorca se med leti razlikuje. Vse številke v poročilu World Robotics Service Robots 2026 temeljijo na vzorcu 238 dobaviteljev servisnih robotov. Združevanje ali primerjanje podatkov iz različnih poročil World Robotics močno odsvetujemo.

O e zvezi IFR – Mednarodna zveza za robotiko (IFR) je »glas« svetovne robotske industrije. IFT je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1987, predstavlja več kot 3.000 organizacij. Njeno članstvo vključuje proizvajalce industrijskih in servisnih robotov, nacionalna robotska združenja, univerze in novonastala podjetja (start-upe) iz več kot 30 držav. Več informacij najdete na: ifr.org

In še razvoj robotike v Sloveniji (za zbiranje podatkov uporabljena UI) je eden najuspešnejših primerov tehnološkega napredka v regiji. Slovenija se danes uvršča med svetovne vodilne po gostoti industrijskih robotov in ima močan ekosistem raziskav, industrije ter izobraževanja.

Zgodovina

Začetki segajo v pozna 70. leta 20. stoletja.
Prvi slovenski industrijski robot Goro 1 je začel delovati leta 1980 v Gorenju. Razvili so ga skupaj z Institutom Jožef Stefan (IJS). Sledili so prototipi serije Goro, namenjeni predvsem nevarnim in težkim opravilom (barvanje, emajliranje).

Kasneje sta Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Iskra razvila robota Rokija (prvi primerki okoli 1987), ki je zmogel natančnejša dela. V 80. letih je nastala tudi koordinirana skupina za razvoj robotike, ki je povezala raziskovalne organizacije in podjetja.

Kljub omejenemu številu robotov v tistem času (v Sloveniji okoli 10 do leta 1984) so se postavili temelji za današnji napredek.

Trenutni položaj (podatki IFR)

Po podatkih Mednarodne federacije za robotiko (IFR):

• Gostota robotov v predelovalni industriji: okoli 306–315 robotov na 10.000 zaposlenih (podatki za 2023/2024).
• Slovenija se uvršča na 7. mesto na svetu (skupaj ali tik za Dansko) in med najvišje v Evropi.
• Presega številne večje države (npr. ZDA, Švico, Avstrijo, Italijo).
• Svetovno povprečje je približno 132–162 robotov na 10.000 zaposlenih.

Visoka gostota je predvsem posledica močne avtomobilske dobavne verige in splošne avtomatizacije v industriji.

Ključne institucije in raziskave

• Institut Jožef Stefan – Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (vodja: prof. dr. Aleš Ude) je osrednje raziskovalno središče. Področja: učenje robotov, humanoidna in kognitivna robotika, kolaborativna robotika, rekonfigurabilni sistemi, eksoskeleti, industrijske aplikacije.
• SRIP Tovarne prihodnosti (koordinira IJS) povezuje raziskave, podjetja in državo na področju pametnih tovarn in robotike.
• Univerze: Fakulteta za elektrotehniko UL (Laboratorij za robotiko), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, itd.

Slovenski raziskovalci so med drugim prispevali k konceptom hitre rekonfiguracije robotskih celic in naprednemu sodelovanju človek–robot.

Industrija

• Yaskawa ima v Kočevju svojo evropsko tovarno robotov (odprtje 2018). Leta 2026 so odprli nov distribucijski in montažni center (naložba okoli 32 milijonov €), ki postaja hub za regijo EMEA.
• Številna podjetja se ukvarjajo z integracijo robotov (Elvez, Unior, Revoz, RLS Merilna tehnika, Podkrižnik idr.).
• Okoli 100 podjetij aktivno uvaja robotske tehnologije.
• Vzpon humanoidne robotike: podjetja, kot so Vandri Robotics (robot Jože – prvi humanoidni receptor v Evropi, nastop na maratonu) in Hiproject (platforme Ubtech).

Izobraževanje in mladi

Robotika ima dolgo tradicijo v izobraževanju (prvi študijski programi že v 70. letih).
Močna je dejavnost mladih: tekmovanja WRO (World Robot Olympiad), VEX, lokalne ekipe (npr. Brihtna buča) redno dosegajo uspehe na evropski in svetovni ravni.

Druga področja uporabe

• Zdravstvo: robotska kirurgija (že več kot 2000 operacij), uvajanje robotiziranih sistemov za zdravila v bolnišnicah.
• Storitvena in humanoidna robotika: hotelirstvo, informiranje, preizkusi v javnem prostoru.
• Obramba in specialne aplikacije: naraščajoče zanimanje za avtonomne sisteme.

Prihodnost

Slovenija ima odlične pogoje za nadaljnji razvoj zaradi:

• visoke gostote robotov in industrijske baze,
• močnih raziskovalnih skupin,
• prisotnosti globalnega proizvajalca (Yaskawa),
• naraščajočega zanimanja za kolaborativne, rekonfigurabilne in humanoidne sisteme.

Glavni izzivi ostajajo pomanjkanje kadrov z naprednimi kompetencami in hitrejši prenos znanja iz raziskav v manjša podjetja. Kljub temu je robotika eno najbolj perspektivnih področij slovenskega gospodarstva in znanosti./Objavo pripravil: J. Temlin/Viri: Mednarodna zveza za robotiko (IFR)  in za predstavitev stanja v Sloveniji uporabljen UI/Naslovna fotografija arhivska LN/