Slovenija, 4. oktober 2026 – b spremljanju soočenja na RTV Slovenija o referendumu, ki naj bi urejal področje delovanja preiskovalnih komisij (v četrtek, 1. oktobra 2026), je nepristranski opazovalec – pa tudi vsak drug gledalec – dobil občutek, da večina sodelujočih sploh ni prebrala zakona, ki mu oponira in ga nasprotniki imenujejo zakon o »politični policiji«. Soočenje je delovalo kot t. i. »pametovanje« brez prave podlage in resnih utemeljitev.

Na soočenju je sodelovala tudi Urška Klakočar Zupančič, ki se je na Državno volilno komisijo (DVK) prijavila som zainteresirana državljanka. Vprašanje pa je, ali je vse izpeljala v skladu s pravili – tudi z vidika odprtja uradnega računa 25 dni pred začetkom aktivnosti, kar je pogoj za sodelovanje v kampanji in na soočenjih. Res pa je, da si je enak status kot Urška Klakočar Zupančič zagotovil tudi Jaša Jenull, ključni predstavnik iniciative Glas ljudstva, ki združuje številne nevladne organizacije (NVO) – kar je bila precej zvita odločitev (zakaj tako presodite sami – mi vemo, da zvita).

Glavni nasprotniki novele iz vrst vladne koalicije (kjer sta v ospredju najbolj aktivni stranki Gibanje Svoboda in Levica, medtem ko jima SD le pohlevno sledi) so se skrili za nevladne organizacije. Te trdijo, da zakon ukinja sodno varstvo in ogroža človekove pravice, saj naj bi omogočal preganjanje kritikov oblasti. Zato so si izmislili izraz »politična policija«, ki državljanom sporoča, da jih bo politika lahko preganjala. Vendar nihče od njih ni navedel argumentiranih razlag, kje točno zakon to omogoča.

Po drugi strani pa tudi zagovorniki in predlagatelji novele (SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus) javnosti niso ponudili jasnih definicij zakona, ki bi državljane prepričale, da nasprotniki s »politično policijo« prodajajo prazne zgodbe. Ravno nasprotno, opaziti je bilo, da namesto z argumenti raje odgovarjajo na provokacije opozicije in njihovega ešalona nevladnikov.

Kaj so dejstva?

Oznaka, da zakon uvaja »politično policijo«, je bombastična politična hiperbola, medtem ko je bistvo zakona, o katerem se bo odločalo na zakonodajnem referendumu 11. oktobra 2026, drugje. Da bi presekali besedni boj brez argumentov, si poglejmo kratek in objektiven pregled tega, kaj novela Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B) dejansko prinaša.

Glavna točka novele je odprava oziroma močna omejitev ustavnosodnega varstva (pravice do ustavne presoje) ob ustanovitvi preiskovalnih komisij.

• Prejšnja ureditev (iz leta 2024): Zakon, ki ga je takrat predlagala koalicija pod vodstvom Urške Klakočar Zupančič, je preiskovancem in določenim organom omogočal, da pred Ustavnim sodiščem sprožijo ustavno presojo akta o ustanovitvi komisije. Dokler sodišče ni odločilo, je bila ustanovitev komisije lahko začasno zadržana, kar so obravnavani politiki pogosto izkoriščali za blokado postopkov.
• Nova ureditev (novela 2026): Ta možnost se vsem upravičencem – z izjemo sodnikov in tožilcev – v celoti odvzema. Parlamentarne preiskave se po novem lahko ustanovijo takoj, brez možnosti, da bi preiskovanci postopek blokirali ali zavlačevali prek Ustavnega sodišča.

Argumenti za in proti

Argumenti zagovornikov (SDS, NSi, Demokrati, SLS, Fokus):

• Novela vrača parlamentarni preiskavi njen prvotni namen in učinkovitost.
• Prejšnji zakon (iz leta 2024) je služil izključno kot »ščit« vladajočih pred preiskovanjem korupcije in spornih poslov v energetiki (npr. v družbi Gen-I).
• Poslanci imajo ustavno pravico nadzirati delo politikov in nosilcev javnih funkcij, ustavne presoje pa so se izrabljale za politično taktiziranje in onemogočanje preiskav.

Argumenti nasprotnikov (vladne stranke in civilna družba):

• Odprava pravnih varovalk bo omogočila zlorabe parlamentarnih preiskav.
• Ukinitev možnosti ustavne presoje odpira vrata preiskavam, ki bi lahko služile zgolj diskreditaciji političnih nasprotnikov, gospodarstvenikov ali celo civilne družbe, ne da bi obstajal neodvisen pravni filter.
• Novela daje preiskovalnim komisijam preširoka pooblastila brez ustreznega nadzora, kar ruši ravnovesje med zakonodajno in sodno vejo oblasti.

Ključno vprašanje za volivce

Neizpodbitno dejstvo je, da zakon ne uvaja nikakršne »politične policije«, saj parlamentarne komisije nimajo pooblastil organov pregona (ne morejo zapirati ljudi ali izrekati kazni), pač pa ugotavljajo izključno politično odgovornost. Zato se morajo volivci vprašati, ali jim politika z ustrahovanjem spet ne prodaja lastnih interesov, ko gre za prikrivanje lastnih nepravilnosti.

Resnično vprašanje za volivce je strokovno in ustavno-pravno: Ali naj ima Državni zbor pri ustanavljanju preiskav popolnoma proste roke za hitrejši pregon korupcije ali pa mora ostati možnost sodne varovalke za zaščito pred morebitnimi političnimi zlorabami?

Iz teh političnih obračunov pa bi morali biti v vsakem primeru izključeni navadni državljani, ki nimajo nič s politiko. Če so posamezniki povezani s kriminalnimi in drugimi nezakonitimi dejanji, imamo za to neodvisna sodišča in ne kvazipolitičnih organov, ki so za nekatere že politična policija. Za nekatere pa že politična sodišča.

In še to! Ko boste v nedeljo (pa tudi pred tem, ko boste lahko oddajali svoj glas – povezava na DVK)  stopili na volišče, na glasovnici ne bo govora o bombastičnih kraticah ali teorijah zarote. Tam vas bo čakalo povsem jasno, ustavno-pravno in uradno vprašanje:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«

Odločitev o tem, ali boste obkrožili ZA ali PROTI, pa po tem pregledu dejstev ne bi smela biti več stvar politične megle, temveč vašega premisleka o tem, kakšen nadzor nad oblastjo si v Sloveniji sploh želimo./Objavo pripravil: J. Temlin/Fotografija le ponazoprotvena/