Slovenija, 5. oktober 2026 – Združeni narodi so prvi oktobrski ponedeljek razglasili za svetovni dan bivalnega okolja. Ta opozarja na pomen primernega, varnega in dostopnega okolja za življenje ter spodbuja k razmisleku o stanju naših naselij in tem, kako ustvarjati vključujoča, varna, odporna in trajnostna mesta ter skupnosti.

V Sloveniji živi v hišah 72,6 % prebivalcev. V stanovanjih imamo v povprečju na voljo 1,6 sobe na osebo. S prebivališčem je zadovoljnih 96 % prebivalcev, več kot tri četrtine gospodinjstev pa stanuje manj kot 400 metrov stran od javne zelene površine.

Večinoma v Sloveniji živimo v hišah

V Sloveniji je leta 2025 v stanovanjih v hišah živelo 72,6 % prebivalcev, kar nas je uvrstilo na 7. mesto med članicami EU. Največji delež takšnih prebivalcev je imela Irska (89,7 %), na ravni EU pa je povprečje 51,5 %.

V Sloveniji 1,6 sobe na osebo

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji je štelo 2,4 osebe, njegovi člani pa so imeli na voljo 1,6 sobe na osebo, kar je nekoliko manj od povprečja EU (1,7). Največ sob na osebo so imeli na Malti (2,2), najmanj pa v Romuniji (1,1).

Večina si lahko zagotovi dovolj toplo stanovanje

Dovolj toplega stanovanja si v Sloveniji ni moglo privoščiti 3,6 % oseb, kar je pomenilo 5. najmanjši delež med članicami EU. Najmanjšega so imeli na Finskem (2,6 %), najvišjega v Grčiji (18,1 %), povprečje EU pa je znašalo 8,8 %.

Med slovenskimi statističnimi regijami je bilo gospodinjstev, ki si niso mogla zagotoviti dovolj toplega stanovanja, najmanj v pomurski in gorenjski (po 2 %), največ pa v koroški (9 %) in podravski regiji (8 %).

Hrup najpogosteje motil prebivalce mest

Hrup, ki je prihajal od sosedov ali z ulic, je leta 2023 motil 17,6 % prebivalcev Slovenije, ki so živeli v večjih mestih, 16 % tistih iz manjših mest in predmestij ter 10,6 % podeželskih prebivalcev. Tudi v večini preteklih let je bil delež takih prebivalcev največji v mestih in najmanjši na podeželju. V vseh treh vrstah naselij je bil manjši od povprečja EU. Razlika je bila najmanjša na podeželju (10,6 % v Sloveniji in 10,5 % v EU), največja pa v večjih mestih (17,6 % v Sloveniji in 24,2 % v EU). Od leta 2020 se je delež zmanjšal na podeželju, v večjih in manjših mestih ter predmestjih pa se je nekoliko povečal.

S stanovanjem zadovoljnih 96,0 % prebivalcev

96,0 % prebivalcev Slovenije je leta 2023 svoje zadovoljstvo s stanovanjem ocenilo kot dobro ali zelo dobro. To je splošna ocena, ki jo subjektivno navedejo člani gospodinjstva na podlagi presoje, ali stanovanje ustreza njihovim potrebam. Delež je bil večji od povprečja EU (90,0 %). Kot zelo dobro je svoje zadovoljstvo ocenilo 47,9 % prebivalcev Slovenije, kot dobro pa 48,1 %; povprečji EU sta znašali 27,2 % oz. 62,8 %. Precej manj prebivalcev je raven zadovoljstva s stanovanjem opisalo kot slabo (2,5 %) ali zelo slabo (1,4 %).

Večina gospodinjstev živi blizu javne zelene površine

Manj kot 400 metrov od najbližje javne zelene površine (npr. gozda, parka, rečnega brega) je prebivalo 77 % gospodinjstev. Ta delež je bil največji v obalno-kraški statistični regiji (88 %), najmanjši pa v podravski (65 %). V slednji je bil hkrati največji delež gospodinjstev, pri katerih je bila najbližja javna zelena površina oddaljena 2 kilometra ali več (8 %). Večja oddaljenost je lahko povezana s podeželskim značajem nekaterih regij, kjer imajo gospodinjstva pogosteje dostop do zasebnih zelenih površin.

In še podatek o primerjavi razpoložljivosti in strukturi stanovanjskega sklada v Sloveniji naparam Avstriji

Kot kažejo javno dostopni podatki, se slovenski stanovanjski sklad močno razlikuje od avstrijskega modela, saj Slovenijo zaznamuje izrazit primanjkljaj javnih najemnih stanovanj, medtem ko Avstrija velja za evropski vrh na področju neprofitnega in socialnega stanovanjskega sektorja.

V Sloveniji obsega delež javnih najemnih stanovanj zgolj okoli 6 % celotnega stanovanjskega sklada. V Avstriji ta delež presega 24 %, v glavnem mestu Dunaju pa v subvencioniranih ali občinskih stanovanjih živi celo več kot 60 % prebivalcev. Torej nas – bolje rečeno upravljavce države – na tem področju čaka še veliko dela../LN/Vir za objavo SURS/Fotografiji le ponazoritveni – arhiv LN/