Dunaj, 8. oktober 2026 – Kako se pravilno obnašati na železniškem peronu? Zakaj se tirov nikoli ne sme uporabljati kot bližnjice? In kakšne nevarnosti predstavljajo železniški daljnovodi? Na vsa ta in številna druga vprašanja so, kot sporočajo z Avstrijskih zveznih železnic (ÖBB), dobili odgovore dijaki šole Sir Karl Popper na Dunaju. Znanje jim je predal Herbert Ofner iz oddelka za varnost in kakovost pri ÖBB, ki pri avstrijskih železnicah vodi preventivni program »Varnost ustvarja šolo« (Sicherheit macht Schule).

Gre za vseavstrijski preventivni program, s katerim ÖBB vstopa neposredno v učilnice in mlade ozavešča o tveganjih, povezanih z neprevidnim ali nepremišljenim vedenjem v bližini železniške infrastrukture. Cilj projekta je preprečiti nesreče z izobraževanjem in dvigom zavesti.

Brezplačne predstavitve so namenjene predvsem učencem sedmega in osmega razreda ter ponujajo praktična navodila o varnem ravnanju na območju železnic. Strokovnjaki se osredotočajo na situacije, ki vedno znova vodijo do nevarnih, včasih celo usodnih incidentov.

Program izpostavlja naslednja ključna pravila za večjo varnost:

• Tiri niso bližnjica: Železniških tirov se nikoli ne sme uporabljati ali prečkati zunaj označenih mest.
• Varnostna razdalja na peronu: Potniki morajo na vlak vedno počakati za varnostno črto na peronu.
• Prehod le ob prosti poti: Železniške prehode se prečka le takrat, ko je to popolnoma varno in dovoljeno.
• Nevarnost visoke napetosti: Nujno je vzdrževati zadostno razdaljo od nadzemnih daljnovodov in železniških elektroenergetskih sistemov.
• Železnica ni prostor za dokazovanje: Železniška infrastruktura ne sme biti prizorišče za drzne podvige ali lovljenje atraktivnih fotografij za družbena omrežja.

Mladi se v okviru programa učijo o posledicah neprevidnega vedenja ter o tem, kako poskrbeti za lastno varnost na poti v šolo, domov ali med prostočasnimi dejavnostmi.

Izjemen odziv in nagradna spodbuda

Kot še sporočajo iz ÖBB, je program odlično sprejet, zanimanje zanj pa nenehno raste. V preteklem šolskem letu 2025/26 so predavanja izvedli na 161 šolah po vsej Avstriji in z njimi dosegli več kot 14 tisoč učencev. Pri tem sodeluje 80 zaposlenih pri ÖBB, ki kot ambasadorji varnosti prostovoljno delijo svoje znanje in izkušnje z mlajšimi generacijami.

Da bi k sodelovanju privabili čim več šol, ÖBB v letošnjem šolskem letu izvaja obsežno vsedržavno kampanjo. Med vsemi sodelujočimi šolami bodo izžrebali tudi tri potovalne bone ÖBB v vrednosti 1.000 evrov.

Primer dobre prakse, ki bi ga morale prevzeti tudi Slovenske železnice

Tovrstne osveščevalne kampanje Avstrijskih zveznih železnic so odličen primer dobre prakse, ki bi jo bilo smiselno prenesti tudi v slovenski prostor, na Slovenske železnice (SŽ). Železniška območja zaradi visokih hitrosti vlakov, dolgih zavornih poti in prisotnosti visoke napetosti predstavljajo okolje, kjer lahko že trenutek neprevidnosti vodi v tragične nesreče.

Da je problematika v slovenskem prostoru še kako živa, potrjujejo tudi podatki s terena. Slovenske železnice in Policija morata v okviru evropskih akcij redno izvajati poostrene nadzore, kjer vsakič znova odkrijeta na desetine posameznikov, ki tvegajo življenje z nedovoljenim prehajanjem proge. Ker imamo v Sloveniji skoraj 700 nivojskih prehodov, je tveganje za nesreče še toliko večje.

Implementacija tovrstnih preventivnih idej v Sloveniji je ključna iz več razlogov:

Prilagoditev preverjenih rešitev: Ni potrebe po ponovnem odkrivanju sistemov, ki drugje že dokazano delujejo. Če je določen model izobraževanja v Avstriji uspešno zmanjšal število prekrškov na progah, je finančno in organizacijsko veliko bolj učinkovito to prakso prilagoditi in prevzeti.

Družbena odgovornost: Velika infrastrukturna podjetja, kot so Slovenske železnice, nimajo le naloge prevoza potnikov in tovora, temveč nosijo tudi odgovornost za splošno varnost v prostoru, kjer delujejo. Aktivno izvajanje varnostnih kampanj krepi ugled podjetja kot družbeno odgovornega akterja.

Tehnološki napredek in nove navade mladih: Z modernizacijo slovenske železniške mreže se hitrosti vlakov na nekaterih odsekih zvišujejo, novejši potniški vlaki pa so hkrati bistveno tišji. Stare in nevarne navade pešcev, kot je prečkanje proge na neoznačenih mestih, ker »se vlak vedno sliši«, so s tem postale še bolj tvegane. K temu prispeva tudi sodobni življenjski slog mladih; uporaba pametnih telefonov in poslušanje glasbe preko slušalk ob tirih namreč popolnoma izključita zaznavanje okolice.

Dejstva: Javnost se še vedno premalo zaveda, da je zavorna pot vlaka zaradi njegove teže izjemno dolga. Pri potniških vlakih znaša nekaj sto metrov, pri polno naloženih tovornih vlakih pa lahko doseže celo do enega kilometra. Vlak se preprosto ne more ustaviti na mestu, ko strokovodja opazi pešca na tirih.

Zgledovanje po uspešnem avstrijskem modelu bi Slovenskim železnicam omogočilo postavitev sodobnega, mladim prilagojenega preventivnega programa, ki bi lahko rešil marsikatero življenje./ Objavo pripravil: J. Temlin/Vir: ÖBB (vključno s fotografijami)/razen slovenskega vlaka/